Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo

Nazadnje urejal/a Živa Ned Nov 06, 2011 12:12 am; skupaj popravljeno 1 krat

Uf, ne vem katera me je bolj očarala, vseeeeeeee bi blush

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo Img_1969

[slika/internet]

Ps= Mojca, če vidiš da ni oki, briši, dovolila sem si odpreti to temo ker je ni, sličice so me šarmirale, vse bi odnesla s seboj biggrin

Nazadnje urejal/a Živa Pon Nov 07, 2011 5:36 pm; skupaj popravljeno 4 krat

[slika/internet]

Pogled v globine

Sama in zapuščena že stoletja sloni na skalnatem podu. Časovno brezizrazje ji riše obličje, medtem ko si spleta mrežo prepričanj.
Vsakoletno oddelo ji obarva priznan slikar. Na tujem ozemlju si skozi obdobja gradi, sebi primerno domovanje.
Njen dom sloni na trdnih temeljih, njeni otroci si skozi izkušnje utirajo pot v svet. Prihodnost je svetla in obetavna. Ljubeča materina roka, prijazen in sočutja obetaven nasmeh jim vliva vero v življenje ter zaupanje v prostor kjer živijo. Nenapovedan obisk ni nikoli presenečenje, kdor se zglasi na njihovi poti je dobrodošel.
Tu je doma prijazna beseda in vedno na dosegu skodelica toplega napitka.
Materin vzgled je luč sredi teme, kljub spoznanju: jeseni umiram, spomladi oživim, ni sol na rano.
Ta se sprotno celi ko sonce posije in dežne kaplje blagoslovijo njen obstoj, takrat je polna življenja.
Vseeno če ždi nad prepadom, samozavestno in ponosno zre v prihodnost:"Lepo je živeti, tudi če strmiš v brezno".

Živa!

Wau, lepo:)

Po poti svojega življenja sem prišla do konca. Narava odraža jesen, ki se je naselila v meni. Konec je, pred menoj je samo še prepad. Moj pogled strmi v neskončno praznino pod mojimi nogami. Rahel piš vetra dvigne pramen mojih las. Dvignem glavo. Prisluhnem tihemu petju ptička na bližnji veji. Obrnem glavo v njegovo smer. Obkroža me lepa pisana jesen, ki je tako barvita v primerjavi z mojimi sivimi občutki. Ozrem se po drevju, ki se počasi odpravlja na zimsko spanje in opazim upanje, čutim vero v novo rojstvo. Zdaj vem, da nisem na koncu svoje poti, to je le konec tega hriba, še vedno se lahko obrnem in odpravim z dvignjeno glavo po novi poti naprej.

lea199 je napisal/a:: Živa!

Wau, lepo:)

sem uporabla tvojo strategijo popravljanja se ve , da ne bo pomote ( pravilno da se popravi kar ne sede, a ne!?)

Živa je napisal/a:

lea199 je napisal/a:: Živa!

Wau, lepo:)

sem uporabla tvojo strategijo popravljanja se ve , da ne bo pomote ( pravilno da se popravi kar ne sede, a ne!?)

Ja Živa, prav s popravljanjem se veliko naučimo in delavnice so zato, da se učimo. Če ob tem kaj uspe je še veliko lepše.

Lp,

Odhod

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo StrahLetenje

Solzne oči. Na ustnicah sok žalosti. V rjuhe oblakov zavita bolečina.
Odhajaš? Kam? Zakaj? Mar zato, ker je nekje daleč nova dežela.
O njej sanjaš, da je dom. Topel dom. Polen objemov, nežnosti.
Ne, ne, more biti to.
Vse je tuje, vse je prazno.
Nemiš v samoti, brezupu.

Wow Lea super napisana zgodba

024

V ušesih slišim utrip svojega srca. S hitrimi utripi pošilja kri po mojem telesu. V vsaki celici čutim to vznemirjanje, pričakovanje in radost. Letim, letim daleč stran od hladnega, dolgočasnega vsakdana. Letim dogodivčinam naproti. Zdaj sem tako visoko nad navadnim življenjem. Oh kakšen občutek je to. V trebuhu čutim drobne zbodljaje neznanega. Usta se mi sama vihajo v nasmeh in oči mi žarijo s prav posebnim leskom. Ko bi se le lahko dotaknil ledene sreče nad oblaki in že zdaj začel s svojo avanturo.

Bravo Maja,

lepo si napisala 023

lp, Lea

Nazadnje urejal/a lea199 Tor Mar 13, 2012 11:24 pm; skupaj popravljeno 1 krat

nov izziv:

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo 2vodnirezervar

maja je napisal/a:: V ušesih slišim utrip svojega srca. S hitrimi utripi pošilja kri po mojem telesu. V vsaki celici čutim to vznemirjanje, pričakovanje in radost. Letim, letim daleč stran od hladnega, dolgočasnega vsakdana. Letim dogodivčinam naproti. Zdaj sem tako visoko nad navadnim življenjem. Oh kakšen občutek je to. V trebuhu čutim drobne zbodljaje neznanega. Usta se mi sama vihajo v nasmeh in oči mi žarijo s prav posebnim leskom. Ko bi se le lahko dotaknil ledene sreče nad oblaki in že zdaj začel s svojo avanturo.

Všečno Maja 023

Nazadnje urejal/a Živa Čet Mar 15, 2012 9:39 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo 1vodnirezervar

Tisočletja sameva uboga trdnjava, kakor zrcalo časa se obrača k Stvarniku. Prosi ga milosti in odpuščanja.
Korenine je načel zob časa, ujma okrušila vogale, sonce preparelo zavese, rja razžrla polkna, sovraštvo in zloba ugonobili stanovalce.
Nihče ne pripravlja dobrodošlico mimoidočim, klopca na vogalu avenije je podlegla letom in upanju na uslišanje molitev.
Hlapci so z roko v roki odšli v širni svet.
S trebuhom za kruhom jih je napotila mati usoda, ata modrec je v doto pristavil vero in zaupanje v boljšo prihodnost.
Danes se na pragu nekdanjega doma sprašujejo; smo resnično nekoč tukaj domovali?

Živa je napisal/a:: Tisočletja sameva uboga trdnjava, kakor zrcalo časa se obrača k Stvarniku. Prosi ga milosti in odpuščanja.
Korenine je načel zob časa, ujma okrušila vogale, sonce preparelo zavese, rja razžrla polkna, sovraštvo in zloba ugonobilo stanovalce.
Nihče ne pripravlja dobrodošlico mimoidočim, klopca na vogalu avenije je podlegla letom in upanju na uslišanje molitev.
Hlapci so z roko v roki odšli v širni svet.
S trebuhom za kruhom jih je napotila mati usoda, ata modrec je v doto pristavil vero in zaupanje v boljšo prihodnost.
Danes se na pragu nekdanjega doma sprašujejo; smo resnično nekoč tukaj domovali?

Bravo Živa,

lepo si napisala 023

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo 3432562949

Lea

poskusila se poigrati z besednim zakladom; žal je izsušen.
Resnici na ljubo, nikdar ni cvetel blush

Potrebe po zalivanju, v času sušnega obdobja kliče po namakanju.
Izkušnja drugače zvezena, ali še vedno se imenuje suša 010

lea199 je napisal/a:

Živa je napisal/a:: Tisočletja sameva uboga trdnjava, kakor zrcalo časa se obrača k Stvarniku. Prosi ga milosti in odpuščanja.
Korenine je načel zob časa, ujma okrušila vogale, sonce preparelo zavese, rja razžrla polkna, sovraštvo in zloba ugonobilo stanovalce.
Nihče ne pripravlja dobrodošlico mimoidočim, klopca na vogalu avenije je podlegla letom in upanju na uslišanje molitev.
Hlapci so z roko v roki odšli v širni svet.
S trebuhom za kruhom jih je napotila mati usoda, ata modrec je v doto pristavil vero in zaupanje v boljšo prihodnost.
Danes se na pragu nekdanjega doma sprašujejo; smo resnično nekoč tukaj domovali?

Bravo Živa,

lepo si napisala 023

res super

Haj Živa

Se podpišem pod komentarja od Lee in Maje

027

Mwa punce,še sem tu

hwala

Kaj pa nov iziw blum2

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo Dreamstime_xs_21500543_1

[slika/internet]

Nazadnje urejal/a lea199 Pet Apr 06, 2012 5:22 pm; skupaj popravljeno 2 krat

Odsev v travi

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo Dreamstime_xs_21500543_1

[slika/internet]

Stala si na skrajnem robu zavedanja. Navkljub globoki praznini v sebi si se trudila videti svet. Že davno si si iz zrkel izpraskala lastno podobo, zrcaljenje pomanjšav na pragu večnosti, simetrije barv, kristalna sosledja in raztrganine resničnosti.
Med gostimi vejami platan si se zazrla v sonce. Poslušala si tiho žuborenje rojstev in vztrajno brbotanje ob poti življenja. Podala si se navkreber vse do vrhov odetih v stopničaste zavese pozabljenih molitev.

Kaj da rečem, 1x zapis Lea

clapping

:

Živa je napisal/a:: Kaj da rečem, 1x zapis Lea

:

Hvala Živa:)

sem samo malo popravila:)

Nekoliko razmišljam ali bi vrinila IZ:

odetih v stopničaste zavese (IZ) pozabljenih molitev.

Kaj se ti zdi?

Hvala!

Nazadnje urejal/a lea199 Pet Apr 06, 2012 5:20 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Odsev v travi

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo Dreamstime_xs_21500543_1

[slika/internet]

Dolgo po tistem, ko si si iz zrkel izpraskala lastno podobo, si stala na skrajnem robu zavedanja. Navkljub globoki praznini v sebi si se trudila videti svet, simetrije barv, kristalna sosledja, raztrganine resničnosti in zrcaljenje pomanjšav na pragu večnosti.
Med gostimi vejami platan si se zazrla v sonce. Poslušala si tiho žuborenje rojstev in vztrajno brbotanje ob poti življenja. Podala si se navkreber vse do vrhov odetih v stopničaste zavese (IZ) pozabljenih molitev.

Mislim, da je druga verzija boljša:)

Kaj menita dekleta?

Hvala!

lp,