Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo

Luana

zgodba realnega življenja, pa naj bo ptica ali pa človek.Tu ni velike razlike,
le da ima človek manj svobode, kot ptica ki si sama izbira pot na kateri nima
toliko negativnih sobitij, kakor človek ... mogoče gledam preveč črno, ampak
slika me je napeljala na to mišlenje ... se motim?

imej se lepo 017

sedaj pa še jaz poskusim nekaj sčarati bye2

Nazadnje urejal/a Marcelina Pet Avg 09, 2013 9:49 am; skupaj popravljeno 1 krat

Oda galebu

[slika/internet]

Včasih si kot ptica
s pristriženimi krili,
ki ne pripada
ne zemlji ne zraku

ampak danes ne

ko je sonce ta dan
še zadnjič ponudilo
morju poljub metulja
je tudi tebe zvabilo,
da namočiš
svoje krhke nožice
v ledeno modro barvo

zakaj pa ne

to je predvsem tvoje kraljevstvo,
ki ga radodarno deliš z ljudmi ...
ki so požrešno lačni materializma
za lepoto, pa žal nimajo srca

Jaz pa si mislim
če uživaš v pogledu stvarstva

in si zelo, zelo tiho
slišiš angele, kako se hihitajo

Hwala obema

zelo lepo zvezene misli, si ustvarila Marcelina

455465

Marcelina

tudi ti si lepo zapisala

Lp,

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 3169990026

Luana ~ Lea

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 Images?q=tbn:ANd9GcSKhBtfc3TabrEhi0dTCy_-htmVbxqYR0KeomkW73OObbYcaxSV

[slika/internet]

Kalijo se nove zamisli, slediš uglašenemu spoznanju.
Iznajdljiva si, tako te je izklesal čas.
Trnova pot odraščanja, izkustev: bilo je grenčice.
Doma nikoli ne pozabiš, nežnosti v gnezdu, pri starših je lepo.
Razigranost izdeluje vsakdan, skozi igro spoznavaš življenje.
Prijemi kateri utirajo pot, so na trenutke bodeči.
Končni izdelek je neprecenljiv, visoko nad oblaki jadraš, srečna in zadovoljna s seboj.
Sedaj si ti na vrsti, prišlo je tvojih pet minut slave.
Sonce s svojimi žarki ti daje moč, morje kakor boter modrosti, te spremlja med viharji življenja.
Ni te strah, veš da boš zmogla, pogumna, bistra si!
Samo še malo in boš v svojem novem domu.
Tam te sreča in veselje pričakujeta, z roko v roki.
Poletje ti je nasulo barvitosti, sedaj veselo jadraš med zavoji prostranosti.

Kreativno Luana

Tale sličica ti je pa dala asociacij, lepo ... s tem se kalimo v pisanju

017

Hwala Marcelina 027

zelo všečna sličica, tudi zaželela sem si, malo več kreativnega navdiha, 1x toliko za spremembo Razz

že dalj časa plavam v enem takem pomanjkanju 047

Čas za nove podvige

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 September2010+112

[slika/internet]

Luana je napisal/a:: Čas za nove podvige

[slika/internet]

in še lepša

hvala, Luana

Nazadnje urejal/a maja Sre Okt 16, 2013 10:10 am; skupaj popravljeno 1 krat

Opazujem naravo. Vidim kako se barvito spreminja. Sedaj žari v svoji lepi rdeči barvi jeseni. Spominjam se kako je ta ista veja žarela v močni zeleni in kako je ptičje petje vibriralo iz njenega zavetja. A vem, da bo čez čas ta ista veja, čisto gola stala nad temno in hladno gladino jezera. To je naravni cikel, ki se ga vsak delček narave zaveda. Le mi brezglavo letimo skozi čas. Nič se ne ustavimo in ne uživamo v naravnih ciklih. Svojemu telesu ne dovolimo zavedanje in sprejemanje sprememb. Ne, samo ženemo se in hitimo in ko se za trenutek ustavimo, ne moremo verjeti kaj se nam dogaja. Človek, ustavi se, zadihaj! Poslušaj in opazuj naravo. Poslušaj in opazuj sebe. Veseli se majhnih stvari. Občuduj barvno kreacijo narave. Občuti, da si eno z njo. Zavedaj se, da si tudi ti del čarobne kreacije narave.

maja je napisal/a:: Opazujem naravo. Vidim kako se barvito spreminja. Sedaj žari v svoji lepi rdeči barvi jeseni. Spominjam se kako je ta ista veja žarela v močni zeleni in kako je ptičje petje vibriralo iz njenega zavetja. A vem, da bo čez čas ta ista veja, čisto gola stala nad temno in hladno gladino jezera. To je naravni cikel, ki se ga vsak delček narave zaveda. Le mi brezglavo letimo čez čas. Nič se ne ustavimo in ne uživamo v naravnih ciklih. Svojemu telesu ne dovolimo zavedanje in sprejemanje sprememb. Ne, samo ženemo se in hitimo in ko se za trenutek ustavimo, ne moremo verjeti kaj se nam dogaja. Človek, ustavi se, zadihaj! Poslušaj in opazuj naravo. Poslušaj in opazuj sebe. Veseli se majhnih stvari. Občuduj barvno kreacijo narave. Občuti, da si eno z njo. Zavedaj se, da si tudi ti del čarobne kreacije narave.

Dobro

Morda samo: letimo skozi čas?
upam, da mi ne zameriš, tako se mi zdi bolje

Hvala Lea. Popravila. Nimam za kaj zameriti. Sploh ker sem takoj notri napisala in ni bilo časa da bi za seboj videla napake oz sama izboljšala napisano.

Hojla moje drage dame

Napolnila sem danes še kozarčke z namazom iz zelenega pradižnika in se malce priklopila na moje okno v svet ( računalnik). Tale jesen me je pa okupirala, kot le kaj. Gobarjenje, vlaganje, šivanje, beljenje stanovanja, išias ( O mater je bolelo ) Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 671211

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 671211

sedaj pa

uf, komaj najdem kaj časa za moj računalnik. No ja tukaj je še 1 november, ki pa tudi ni od muh. Najavljeni so obiski ampak to so luštne zadeve. Snidenje s prijatelji in domačimi.Verjetno se bodo stvari po 1. novembru spravile v red, tako da bom imela več časa za kaj napisati.
Vidim in berem, da ste Lea in Maja pridne

lepo

Objem

za Majo, Leo, Luano, Mojco in Noodlesa seveda če kaj pokukata na besede

Se beremo, do takrat pa vse dobro in ostanite v zdravju 017

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 977753124

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 3561567496

Pozdravljena, Marcelina

Ne nisem pridna, ker nimam volje, saj ni nikogar, ki bi bral Sad

Še manj kakšno besedo zapisal. Sad

res škoda

Drugače, pa, med tem ko ne morem spati, med delom na vrtu, branjem gob, kuhanjem ali vlaganjem, se mi rojevajo pesmi

Pisati se ne da tako, da sedem za računalnik in na veliko razmišljam medtem, ko udarjam po tipkah.
Računalnik rabim pozneje za čisčenje, piljenje. Tudi tega ne delam po tri ure skupaj, ampak med delom razmislim,
skočim na forum in popravim, naslednji dan spet, itd.

Bodi lepo in veliko navdiha

Nazadnje urejal/a Luana Tor Jul 15, 2014 10:19 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 Prijateljstvo-in-ljubezen-sta-dve-rastlini-na-eni-korenini-samo-da-ima-ljubezen-vec-cvetov

[slika/internet]

Noro zaljubljena.
Njej nepoznana oseba, katera je odraščala na poseben način, v telesu gostitelja.
Po dolgih letih je odvrgla masko, pomahala v pozdrav in postala ona.
Ko je podrobno pogledala v ogledalo se je pričela zavedati, svoje drugačnosti.
Saj ni bila drugačna, odrasla je, postala to kar si je vedno želela.
Uporniška, svojeglava, samozavestna, toda...
Veliko srce, polno sočutja, ljubezni do soljudi in to ji je vlivalo poguma, zelo težko osvojit.
Odraščala je v številni družini, kjer so imele besede težko roko.
Mati je bila služkinja očetovih ukazov, vedno znova so bili deležni dram, katere je pokojni oče improviziral, med štirimi stenami.
Bog ne daj da je kak dogodek spolzel izpod domačih duri, če je prišlo sosedi na uho je bilo hojlala.
Tako je uboga mati, prenašala težo bremena, katero je bilo njen pokop.
Ubogi naraščaj ostal je brez matere, očeta pa, niso nikoli imeli.
Le komu bi lahko prišteli del krivde?
Ta je bila na strani ničetega, vsakdo je vozil svoje življenje, po najboljših zmožnostih, vede ali ne.
Usmerjal je otroke kakor je menil da bi bilo vredno.
Leta so tekla, oče je postal šibak, bolezen je načela telo in smrt je bila neizprosna, ko ga je onostranstvo poklicalo.
Tako je Berta odšla v svet, spoznala veliko ljudi, nihče ni bil po njeni meri, veliko prijateljev, le sama si je bila najbližja.
Pričela je poslušati svojo osebo, kaj si želi, v kolikšni meri in do kje ji segajo želje.
Po dolgem iskanju sebe je spoznala; edino kar šteje, biti dober do sebe in drugih, veliko srce ne škodi.
Veliki del tega spoznanja je nosila in imela izključno za sebe, s svetom je delila le toliko, kolikor je okolica sprejemala.
Potem jo je potegnil čopič, svoja občutja je izlila na platno in vsakič ko je izdelala novo umetnino ji je srce od sreče gorelo.
Živela je za ta plamen.
Prenos doživljanj v barve jo je izpopolnjevalo.
Na ogledalu katero je viselo na drugi strani sobe je odseval dokaz: zadovoljna!
Takrat so ji misli odplavale in skozi možgane je kanalizirala: to je življenje, ko svetu pokažeš te lepote.

Nazadnje urejal/a Luana Tor Jul 15, 2014 10:14 pm; skupaj popravljeno 4 krat

[slika/internet]

On slikar, svetovnega slovesa. Srce je utrpnilo, dih zastal, pred njim je stalo telo neizmerne lepote.
Teža roke je zavirala pot, čopič ni drsel po platnu, misli so odtavale daleč stran.
Spomini so neusmiljeno trkali na vrata zavesti.
Bilo je dolgo nazaj, tiste dni se ni zavedal njene lepote, tudi moči svojih čustev.
Prikrival je svetu in sebi, vsakršno čustveno vez do te ženske, hote, prestopil na drugi tir in zadevo odmislil.
Zaklenil čustva, zatajil vse kar je spominjalo na njo, pozabil dogodek.
Čas je neusmiljeni boter, trka na vrata, želi dokončati pričeto.
Sedaj je sedela na tisti ničkolikokrat preležani zofi, strah mu je vzbujala njena silhouetta, zbal se je samega sebe.
Nori ritem srca je trkal na njegovo zavest.
Plamen ljubezni je ponovno vnel spomine tistih davnih dni, ko je čez noč prekinil vsakršno prepletanje med njima.
Bilo je tistega leta, ko se je šele vselil s takratno družico, v novo, še ne opremljeno stanovanje.
Vse se je vrtelo okoli tega, dogodki so pričeli spreminjat smer življenju, tega ni želel.
Ona je izvisela, čustva je potlačil in poti so se razšle.
Kljub temu da nista priznala: med njima je tlilo, plamen ljubezni gorel vse do danes, ko je butnilo.
Kakor strela z jasnega ga je streslo, bolj kot to, ohromilo je vsak njegov gib.
Besede so postale kakor ledene kocke, jezik težak kot svinec.Hote ali nevede, ljubil je to lepoto.
Senca te ljubezni je sijala kot luč, ona je kot cvet vsega, nosila ime "ljubezen" njegovih sanj.
Prebudilo je vsako celico njegove biti in skozi žile se je pretakala njena lepota.
Edini čopič, je ostal nepristranski, izlil na platno kar je videlo oko in čutilo srce : lik je dobil njeno podobo.
Narisal je čisto ljubezen, ljubezen do te ženske.

Ojla punce, dovolila sem si novega izziva, naj vam ne bo čudno če nisem prej nalepila nove sličice, toda direktno pisala.
Malo sem zaglavila: na delavnico poezija sem prilepila tako lepo sličico, da me je dobesedno obnorela, hitela pisati zgodbo, še nedokončano prekinila, odšla pomit posodo, in voila, po glavi je že rojevala druga biggrin

Ko sem vse lepo uredila in oddala, so pričela delovati moja koleščka, se ve, oddala prozo v del. poezije, zato je, to to.
No ja itak, če je na delu muza, mora se izkoristit do zadnjega sokeca 010

veliko navdiha želim flower

slika je super,

zapisa tudi

sploh ni važno kako so nastali

trenutno nimam pojma, kaj bom pisala,
a se potrudim

Hvala, Luana

Zadnje podana sličica mi je zelooooo všeč, kljub temu da druge lovi čas, bi dodala še kako drugo.
Lahko da se komu le utrne kaka pisana besedica bounce

Nazadnje urejal/a Luana Čet Nov 27, 2014 6:45 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 6 Muha

[slika/internet]

Ti kar, Luana

Trenutno res nimam časa, razen tega se fizično slabo počutim, boli Sad

.
Saj bo bolje, ko bo.

Zelo lepa, vendar bi bilo dobro, da jo malo zmanjšaš

Itak da, pozabila pogledat piksle, sedaj je že bolje.
Okrevaj čim prej 028

Oooooo uboga Lea

želim ti čimprejšnje okrevanje.
Vem kako se počutiš, letos sem imela okrog bolezni celo štalo. Še sedaj ni čisto dobro, ampak gre. Želodec je občutljiv zlasti jeseni in spomladi in sedaj je tisti čas ko me opozarja, če se kaj pregrešim aggressive

kot dojenček je kadar je lačen pale

odvisna sem predvsem od čokolina, zelenjave, smutijev in juhic geek

saj ni slabo, včasih pa si zaželim, kaj konkretnega.

Pozdravi se in odpočij. Počitek pomaga, pa kakšna topla beseda sunny

Hvala vama Luana in Marcelina

Sama imam probleme s poškodbami, res se pasje počutim.
Težave so tudi s holesterolom, a to se da urediti, le pri hrani je treba paziti.

Ma, saj bo