Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo

Hvala LEA

Sem preverila na SSKJ imaš prav, veš tu pri nas v zasavju imamo malce drugačen dialekt Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 Emoticonright

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 Emoticonright

Marcelina je napisal/a:: Hvala LEA

Sem preverila na SSKJ imaš prav, veš tu pri nas v zasavju imamo malce drugačen dialekt

če gre za dialekt je vse ok, sem mislila, da je bil na delu škratek (pri meni je zelo pogosto).

Lp,

Hvala za pohvale.

Marcelina dobra pesem

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 Tumblr_m3cfs7v9aL1r38lhgo1_500

[slika/internet]

Angelika!
Me slišiš?
Kako je ta otrok, poseben, neukrotljiv.
Mirandinemu potrpljenju je slabo kazalo, nujno je potrebovala hčerkino pomoč, zaman.
Angelika se ni odzvala na mamin klic, kako bi le, domišljija in svet okoli nje, sta jo prevzeli, vse ostalo je izginilo iz zemeljske oble .
Vse je bilo tako resnično in pravo doživetje.
Sončni žarek, s svojo toploto je prebudil to nežno bitje, Angelika je bila v trenutku na nogah.
Na nočni omarici zraven postelje, je kot darilo novega dne, imela dvojni obisk.
Pikapoko Reziko ter, bratca, Jakec in Pokec oba metuljčka.
Njeno veselje je obsijalo celotno sobo.
Veliko bolj od nje, so bile živalce vesele, Angelike.
Ona je bila tu zemeljska deklica.
Povezovala jih je nenavadna skrivnost.
Nekje drugje v drugem življenju so bili povezani, ena družina, srečni otroci še srečnejših staršev "v svetu Metuljev"
Občasno so se vračali, na obisk, k nekdanji sestrici.
To krasno dete je bilo čudež narave, vsakdo kateri se je nahajal v njeni bližini ga je navdajala Angelikina posebna energija.
Drugače rečeno; ona ve!
Miranda je že obupala nad seboj, ko se je v izbi prikazalo to nebogljeno dete.
V istem trenutku jo je minila ihta, zaradi katere je besnela.
Kod si hodila tako dolgo" Angelika" jo je z mirnim tonom, vprašala mama?
Nič kaj veliko, nisem bila okoli, le v svoji sobici, imela obisk, prijatelji.
A res, je odgovorila Miranda!
Čista resnica, kakor beli dan, je dodalo dete; na obisk so prišli, pikapoka-Rezika in bratca, Jakec in Pokec.
Se jih spominjaš, mama? je kot zadnje, dodala Angelika.

Drage moje, moram vam priznati Zaljubljena sem, res je, v njega, vsako jesen me ponovno fascinira

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 255-c3295a2861e3

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 255-c3295a2861e3

[slika/internet]

osli

a ja pozabila, Nov izziv dance2

[slika/internet]

Kakor vsako leto, njen prihod, obeležen s barvno plahto.
Najavljena, edino tebe, vedno znova spravlja iz ravnovesja. Na trenutke zblazniš od neizmerne sreče, prišla je, te povabila v svoj objem.
Kakor zahvalo za vse, se ji prikloniš, v imenu njenega prihoda postaviš kamnito preprogo.
Njen mimohod obeleži tisočero slikarjev, le eden in edini ji nadene pravo podobo.
K časovni vnemi se pridruži še brezpogojna ljubezen do okolja.
Ob sivini časa, in njeni zardelosti, ti njen slavnostni sprejem še vedno topi srce. Ponovno v njenem objemu, iskal boš tisto nekaj, kar si pogrešal leto dni.
Samo tvoja, njena toplina bo prevevala ozračje med vama. Poletela bosta na krilih vetra, ker le ta bo slišal vajino pesem združeno v času, ko prihod jeseni, spreminja svet v čarobno idilo.

nihče se ne pridruži girlangel

Luana je napisal/a:: nihče se ne pridruži

Ma, ljuba duša, ko nimam časa:) jeziki cel torkov popoldne, sreda tehnični za avto, četrtek fizoterapija in literarni večer s Primožem Čučnikom (Kulturni center Mostovna), petek trgovina, sobota "izlet" v Domžale na srečanje senjorjev (z avtobusom, vozila sem se od 8:30 iz NG do 12:10 Domžale Križišče, vrnila sem se sinoči. Bilo je lepo, zato je čas naravnost brzel. Danes domače naloge za italijanščino, angleščino in kreativno pisanje, popoldne krožek kreativnega pisanja. Jutri spet jeziki. Zraven je treba vse postorit. Čiščenje, kuhanje, itd. ...
Imaš idejo, kje naj najdem čas za pisanje? Rada bi, a trenutno ne zmorem:) Obljubim, da bom, ko pridem na "čisto".

O ti moja Lea, saj si u penzionu!
Za wse se najde čas, le hoteti je potrebno biggrin

aktivna 1000/h že poka po šivih blush

Ti kar, ko bo čas dovoljeval in Lea tudi, si vzami malo prostega in pokukaj me "Besede"

027

Luana je napisal/a:: O ti moja Lea, saj si u penzionu!
Za wse se najde čas, le hoteti je potrebno
aktivna 1000/h že poka po šivih
Ti kar, ko bo čas dovoljeval in Lea tudi, si vzami malo prostega in pokukaj me "Besede"

Haha, Luana, saj prav penzion je problem:)
Za vse, za kar me kdo prosi ali od mene pričakuje, rečijo, ti lahko saj si v penzionu.
Na Besede vsak dan pokukam, le ko hočem kaj napisati me blokira. Pa tako rada imam take "vaje", kot so zgodbe in pesmi na fotko, pesmi in zgodbe iz besed, itd. ...

Bodi fanj, enako tudi ostale punce in Nooodles

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 8228733689_44250f61f1

slika/internet

slika/internet

Leta igrajo neusmiljeno igro, teža bremen vsakdana ji naznanja jesen v duši.
Še vedno čuti, kot pred leti. Samo od daleč ogleduje klopco.
Ne upa se ji približat, kroti zatrta čustva, brzda solze, duši in panika jo nadvlada ob sami misli na to.
Tako srečna in vesela sta izlivala brezmejno ljubezen. Njuni srci združeni v en plamen, kot večna luč.
Danes si želi pobliže ogledati tisto klopco: je tudi ona z leti izgubila na veljavi, tako kot njuna čustva?
Toliko lepih spominov je zapisano v ta les, nad njim sije aureola, posvečena za vse čase, samo njuna.
Kradla sta trenutke dnevom, letom, izigravala usodo.
Vez njunih src je bila mogočna, s časom ni zbledela slika tega.
Kar Bog združi, tudi človeška nevednost, nima moči odveze.

Pridna Luana,

hvala, da si napisala

Z mano ni nič

Trenutno imam za popiliti zgodbo, ki bo prebrana na literarnem večeru v petek, a ne gre.
Saj ne manjka dost vendar še ni to:) moram v dokument in popravljati

Brrrr .... se mi ne da. Uboga jaz Sad

(((

lp,

Itak da bo, Lea zmore to in še več, zna!

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 3432562949

Poletje se počasi poslavlja. Svojo toplo moč predaja, svoji sestri jeseni, ki neumorna barva naravo v svoje barve. Še vedno topla sapa sonca privablja na plan, neutrudne ljudi, da se naužijejo še zadnjih lepot dneva. Meni ni do družbe. Sem čisto zadovljna sama s seboj. Sprehajam se počasi in si že od daleč ogledujem vabljive klopi pod rdečimi krošnjami dreves. Eno bom vzela zase. Malo bom lenarila na soncu in se predajala svojim mislim. Umirila bom nemir. Počasi bom dihala in se čisto sprostila. Če bom pri volji, bom iz svoje malhe povlekla še knjigo in prebrala nekaj strani. Sedela bom vse dokler me večerni hlad ne bo predramil in napodil v toplo zavetje doma.

Lepo

Morda bi morali najti novo sliko, a jaz imam pri tem dve levi roki.
Na fotko, ki jo nalepim ne znam ničesar napisati

lp,

maja je napisal/a:

upam, da se iz tega, kaj izcimi

Vsaka sličica pripoveduje svojo zgodbo - Page 4 9k=

[img][/img][img][/img]

Po pomladi diši. Vse je zeleno in cvetoče. Takšni so tudi moji občutki. Rada raziskujem. Pri tem se ne pustim motiti. Sem pač na novo odkrila lepote življenja. Nekje sem slišala, da samo pogumnim uspe. Zakaj torej pustiti strahovom, da obvladajo našim čutom. Lepo je najti tisto igrivost v sebi. Pogumno je treba živeti. Le tako lahko odkrijem svojo pravo naravo. Le tako lahko osvojim znanje in lepote tega sveta. Za sanje je treba nekaj narediti. Jaz uživam v vsakem trenutku svojega življenja. Ker sem pozitivno naravnana in ker v vsem vidim samo lepe stvari, me le te spremljajo skozi moj vsakdan. Saj vem, da se bom kmalu utrudila, a nič zato. Legla bom pod toplo, ljubeče sonce in sanjala lepote današnjega dne. Jutri je nov dan in nameravam ga izkoristiti. Pa ti?

Lepo, Maja

pridna

Legla, pa ne bom, še ne, ker se bojim, da zmrznem Wink

lep dan in topel pozdrav, Lea

lea199 je napisal/a:: Lepo, Maja

pridna

Legla, pa ne bom, še ne, ker se bojim, da zmrznem

lep dan in topel pozdrav, Lea

Se pridružujem Lei Maja, lepo si opisala slikico

maja je napisal/a:: [img][/img][img][/img]

Po pomladi diši. Vse je zeleno in cvetoče. Takšni so tudi moji občutki. Rada raziskujem. Pri tem se ne pustim motiti. Sem pač na novo odkrila lepote življenja. Nekje sem slišala, da samo pogumnim uspe. Zakaj torej pustiti strahovom, da obvladajo našim čutom. Lepo je najti tisto igrivost v sebi. Pogumno je treba živeti. Le tako lahko odkrijem svojo pravo naravo. Le tako lahko osvojim znanje in lepote tega sveta. Za sanje je treba nekaj narediti. Jaz uživam v vsakem trenutku svojega življenja. Ker sem pozitivno naravnana in ker v vsem vidim samo lepe stvari, me le te spremljajo skozi moj vsakdan. Saj vem, da se bom kmalu utrudila, a nič zato. Legla bom pod toplo, ljubeče sonce in sanjala lepote današnjega dne. Jutri je nov dan in nameravam ga izkoristiti. Pa ti?

lepo si prepletla besede

Nazadnje urejal/a Luana Čet Maj 30, 2013 5:09 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Jutro želim, prijatelji moji.
Kako ste preživeli noč, sam zelo nemirno. Mamica se je oddaljila, mene strah je prevzel.
O, sedaj je že lep dan, sonce visoko na nebu, v zenitu, dogaja se mi.
Za posladek si bom privoščil nekaj briketov, gospodarica Julija je danes radodarna, veliko jih je nasula v skledo.
Bog ti ga vedi kaj jo je pičilo: že vem, veliki smo dovolj!
Ujel včerajšnji pogovor, po telefonu, se je z nekom menila.
Nas želi oddati? Uf, tukaj sem kot v raju, zelena trata, rožice "Ripeče zlatice" tako zelo sem jim naklonjen, živijo z menoj.
Kako da se oddaljim od tega?
Nekaj bom ukrenil: nalašč se bom polulal v skledo s hrano.
Ko bodo prišleki na obisku, jih presenetim, to bo zabavno, nihče se ne odloči za takega psička.
Ho, ho, ho, to jih bom.
Važno da ostanem na temu vrtu, v tej deželici zlatih rožic, druge skrbi nimam.

Fanj, Luana

Ni kaj dobri sta

Meni nič ne kapne

lp

Hvala za pohvale.

Luana, lep in zanimiv pogled "porednega psička". Super.

Lea, počasi, navdih po navadi pride brez napovedi, sam od sebe in te "trešči" po glavi.