Moj dragi dnevnik

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pon Sep 07, 2020 8:35 pm

Haj
spet en lep dan 012

. Ob ostalih gospodinjskih obveznosti sem uspela prebrati do konca še drugo knjigo. Obe sedanji knjigi sta bili na koncu po mojem pričakovanju. Prebiram tudi naše Slovenske pisatelje. Najljubši mi je še vedno žal že pokojni Tone Pavček in Feri Lainšček. Čeprav mi je bila knjiga svetovne popotnice Celjanke Alme Karlin zelo fascinantna, da ne omenim Milene Miklavčič itd. Od Toneta Pavčka imam knjige podarjene za moj roj. dan od mojih dragih punc hčerke in vnukinje. Točno vedo, kaj mi štima.

Tako toliko za danes, s toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Tor Sep 08, 2020 8:34 pm

Haj moj dragi dnevnik
spet je bil lep dan. Danes sem zvabila še mojo boljšo polovico, da sva se sprehodila. Malček je vetrc kodral liste na drevju ampak ravno prav, da je pregnal oblake, da so pustili soncu na plano. Obiskala sem spet moj hram, kjer tako lepo diši. Tja grem rajši sama da me nihče ne moti, zato me je počakal v parku

tudi hitela nisem, čeprav sem vedela, da ko se bom vrnila bo imel obrvi staknjene precej skupaj. Ja pa ni bilo hudega danes je plašč sitnobe pustil doma

kajti kasneje sva lepo na prostem spila vsak svoj kapučino in se lepo počasi odpravila proti domu. Glavice cvetja v parku pa se že žalostno sklanjajo, saj ni čudno, saj so nas razveseljevale celo spomlad in poletje. Vse na svetu ima svoj čas, tudi rožice ...
Kako živahno je življenje v našem mestu, prav luštno se je sprehoditi in gledati vesel utrip ljudi. Vsak od nas pa nosi s sabo svojo zgodbo življenja, enkrat lepo drugič pa malo manj. Enkrat je duša srečna in plešemo z usodo pod zvezdami, drugič pa se nam zdi, da sonce za nas ne vzhaja, da samo drsi proti horizontu

takrat pa nas objeme tišina in misli se zaletavajo druga ob drugo... Zato je dobro, da izkoristimo vsak čas, ki nam je namenjen, če le lahko tako kot si želimo. Štejejo tudi drobne in male stvari, pa če tudi je to samo kapučino na prostem... samo, da se dobro počutimo v svoji koži...

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Čet Sep 10, 2020 8:47 pm

Haj moj dragi dnevnik
preživela prvi pregled( od dveh ta mesec ), morske pice si še nisem privoščila ( tako kot drugič, ko izvem dobro novico), namreč izvidi pridejo čez teden dni. Bomo videli ali bodo padale zvezde z neba samo zame ali pa mi bo nekaj črk na papirju samo z enim prebranim stavkom izpraznilo srce

Zato pa sem si sedaj spet nadela slušalke in meni všečno glasbo, le glasba in zraven lepe misli mi napolnijo zrak okoli mene in kot ptičje pero nežno sedejo name.
Kajti takšen dan v meni vzbudi neverjetno nevšečne občutke. Ni mi všeč, če na primer kaj berem in vidim da ni na črki i pike, ali pa na t-ju ni črtice Mad

. Ja veš moj dnevnik tudi mene se dotaknejo trenutki, ki spominjajo, da se svet včasih premika v počasnem posnetku.
Nič ... ne bom se vdajala samopomilovanju. Nisem sama s tako tegobo na svetu, dosti je še bolj ubogih ljudi tam kjer hodimo na preglede. V očeh se jim vidi žalost, in to taka da bi se lahko utopili v njej. In takrat nujno človek rabi ob sebi človeka, da ti ali mu odpoljubi strahove 012

Vem dnevnik, da sem ti danes malce zatežila ampak lažje mi je, če lahko nekomu preložim na rame svoje težave.
A veš dnevnik sem ti pozabila napisati, spet imam meni všečne knjige z zgodbo: Škotsko višavje od 1700-tega leta naprej. Takrat so še kralji določali poroke med posameznimi klani, pa če tudi so si bili sovražni, in če tudi so si bili izbranci med sabo všeč ali ne. In vse samo zaradi medsebojne sprave... pale

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pet Sep 11, 2020 9:07 pm

Haj moj dragi dnevnik
kot veš je naš Primož še vedno v rumenem, Tadej pa v belem 051

kako nas razveseljujeta dan za dnem. Če pa to ni dobra novica. Gledam tekmo in navijam na vse pretege.
Bolj zaskrbljujoči pa so podatki o okuženih. Ravno danes zjutraj je v trgovino prišel moški, ki se mu je neizmerno mudilo, brez maske, drenjal se je mimo nas na blagajni, potem pa še ozmerjal. Če bom staknila okužbo, bom vedela od koga. Ko sem ga opozorila je odvrnil: Je.. se stara. Tako me je razkurilo, da sem ga vprašala od kje mu kultura obnašanja. Tu sam se rodio je odvrnil, no sem odvrnila potem se pa najprej naučite slovenščine potem pa še kulture itn. Kar od daleč je odvrgel blagajničarki denar, tudi ni počakal da bi mu vrnila ostanek in jo odkuril ven, samo zaželel nam je še korone. Vem blagajničarka bi ga morala opozoriti, samo se je vse odvilo tako na hitro, sem pa tudi imela občutek, da je že navajena na takšne njegove izpade.
Ojooooj kam gre ta svet? Ko je na svetu že dosti drugega hudega, potem pa še takšno brezobzirno obnašanje Twisted Evil

to je današnji svet, saj ne morem vsega posplošiti, se pa dogaja...
Kljub vsemu pa se lahko veselimo saj imamo od Primoža

in Tadeja

ki nam svojim trudom in garanjem dan za dnem lepšata popoldneve... ISKRENE ČESTITKE obema
S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Sob Sep 12, 2020 8:32 pm

Haj
sonček je še prav dovolj visoko, da še vedno lepo ogreje zemljo in prežene jutranji hlad. Pa se je res poletje malce potegnilo v skorajšnjo jesen. Dan več, kot lep. Le nekaj oblakov je jezdilo veter in se na hitro poslovilo in odjadralo tam proti Savinjski dolini. Sedaj pa, ko se je sonce skrilo tam za hribom, je obarvalo nebo skoraj v bleščeče modro.
Me je pa danes novica oropala sape, umrla je naša dobra soseda. Ko je moj mož pred leti bil operiran sta z njenim možem ponudila svoje stanovanje, da mož ne bi hodil v peto etažo. Je rekla, midva sva tako na vikendu pa imata tukaj ključ. Pa sva prijazno zavrnila, saj je hodila domov patronažna, potem pa je že bilo bolje.To lahko naredi človek, ki nosi v sebi srce večje od samega sebe. Gesta, da ji ni para. Ko sem jaz zbolela me je večkrat klicala, kako sem, jaz pa njo nazaj. Dolgo se je revica borila z boleznijo, ki trga meso s kosti. Končno je zmagala smrt, ki je na vse pretege nevoščljiva življenju... S svojimi dolgimi prsti si jo je vzela za svojo. Hudo mi je zanjo

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Ned Sep 13, 2020 9:05 pm

Haj
naše mesto Zagorje je še vedno v rumenem 051

Komenda pa v belem 051

seveda čisto normalno saj je Tadej malce mlajši od našega Primoža

kako lepo je videti dva Slovenca na cilju. Upajmo, da bo jutrišnje testiranje kolesarjev prineslo rezultat negativno
Je pa sonce danes spet vžgalo vroče poljube za vse nas, ki smo lahko odšli malce v naravo. Takoj je dan lepši, če se lahko odpraviš v naravo. V lokale ne hodimo tudi ne tja, kjer je velika družba. Še sedaj me skrbi, ko sem v petek doživela tisti dogodek, ki sem ga opisala. Za vsak slučaj sem se pozanimala, kdo je tista nekulturna oseba. Nikoli ne veš

S toplino in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Tor Sep 15, 2020 8:13 pm

Haj
spet en lep dan, kakor po počutju kakor tudi po vremenu

Ker imamo navado v našem bloku, da za vsakim pokojnikom sosedje prispevamo za svečke, sem danes obiskala sosede s prošnjo za prispevek. Odzvali so se velikodušno. Z določenimi sosedi nikoli nimam težav, me včasih kdo pogleda, kot bi prosila za sebe

So me pa danes spet pobožale jutranje meglice, pa se je sonce, kaj kmalu obesilo na vrhove dreves. Tako lepo je bilo, kot bi bila jesen ovita v svilo. Rožice v parku pa v teh dneh srkajo sončne žarke, kot bi se pripravljale na zimo.
Brskam za besedami, da z njimi ubesedim misli, ampak danes mi ne gre najbolje, pa jutri...Verjetno zato, ker dni mi temna voda otožnosti za sosedo, nalaga drugačne misli. Je pa tudi tako, kot vsem ljudem na tem svetu, včasih se pač počutim stara, kot hribi okoli našega mesta, včasih pa, ko mi sonček vžge na obraz svoje poljube bi poletela z metulji. Če pa mi uspe preliti besede, ki jih nosim v srcu, je pa itak vse v redu

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Čet Sep 17, 2020 7:31 pm

Haj
žalosten dan za našo stanovanjsko skupnost. Pospremili smo našo drago sosedo na njeno zadnjo pot. Še nebo je za trenutke zajokalo, ko je zazvenela zadnja nota nebeškega zbora

. vsem je bilo hudo, le smrti je malo mar za vest

je že tako, zemlja vedno preživi, samo ljudje smo tisti, ki živimo, se ljubimo in umiramo. No ne smem zanemariti živali, tudi ta bitja so lahko zelo čustvena, če samo pogledamo kako nekatere samice poskrbijo za svoje mladičke. Seveda pa se ravnajo predvsem po ravnanju naravnega nagona.
Spet me je potegnilo v svet domišlije in enostavno ne dovolim, da bi me karkoli potegnilo iz sveta v moji glavi 012

Saj mi moje lepe misli lepšajo tudi takšen dan, kot je danes...

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Sob Sep 19, 2020 9:37 pm

Haj
čeprav ni naš Primož več rumenjaček je zame zmagovalec. Tako po zmagovalnih etapah po Franciji, tako kot po njegovem karakterju. Prijazen, pošten, skromen vsestranski človek. Vrline, ki so mu v ponos. Iskrene čestitke pa obema, saj sta oba naših gora korenin. Eden zagrizen Gorenjec, drugi pa naš dragi Zasavec 051

Sem v redu, trenutno mi nič ne manjka. Skrbijo pa me ukrepi, ki prihajajo glede korone. Zato, ker se ljudje požvižgajo na vse.Tudi kropiti sva šla našo sosedo z možem ob takšni uri, da še ni bilo drugih ljudi. Skrbi me, ker imam ta mesec še en pregled, pa če se ga bom lahko sploh udeležila. Bom videla, če me bodo poklicali. Saj vedno prej po telefonu povprašajo po zdravju, potem pa ti dajo zeleno luč, da jh lahko obiščeš.
Vedno je nekaj, da nam leži za vratom in nas teži, kot težki strešnik, dokler se zadeva ne uredi. Ko sem danes na prošnjo soseda moža pokojne pisala zahvalo za svečke in prispevke, sem se spet zamislila, kako so življenja minljiva, danes si še jutri pa nikoli ne veš, kajti vsak od nas dostikrat krmari na tankem ledu. Ko že misliš, da je vse v redu pa se zgodi nepričakovano, žal...
S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Sre Sep 23, 2020 8:09 pm

Haj moj dragi dnevnik
v ponedeljek smo se na pokopališču poslovili od našega dragega sorodnika, prijatelja in človeka, ki je zasedal v naši družini posebno mesto. Iskren, spoštljiv, redoljuben, prijazen, dober, aktiven in močno zaželjen kjerkoli se je pojavil.
Ljubil je življenje in življenje je ljubilo njega, vsaj do dneva, ko ga je zapustila sreča

hudo mi je zanj. Vem, če zdravniki ne morejo pomagati mu tudi vsi svetniki ne morejo. Čas se mi je spet premikal v počasnem posnetku. V tako kratkem času že drugo slovo od dobrih ljudi. Več je bilo temnih oblakov, kot modrega neba.Tudi nebo se je s svojimi solzami poslovilo od njega. Vem živeti je treba naprej, z nogami na trdnih tleh in zravnanimi rameni in pogledom uprtim naprej. Samo, ko se spomnin nanj, kolikokrat mi je polepšal s svojim dejanjem in šalami polepšal dan, se mi orosijo oči

Ko sem izvedela novico, sem se zamajala, kot jambor na visoki ladnji. Najprej nisem hotela verjeti, potem pa me je resnica dotaknila in potem občutek soli na ustnicah.

Hudo je živeti s praznino, ki se je tako razrasla,
da je večja od srca.
Drago počivaj v miru, kot je bilo tudi tvoje življenje!

Drugače sem v redu, le žalost mi narekuje počutje. Vidiš moj dragi dnevnik pri vsem tem, pa sem zadovljna, da imam srečo da sem v krogu ljudi, ki mi če tudi s spomini lepšajo življenje! Le še pregled čakam in upam na vse dobro cheers

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pet Sep 25, 2020 6:41 pm

Haj
vreme pa čisto aprilsko, malce nas poljubi sonce takoj za njim pa nam črni oblaki osvežijo lica, da nismo preveč in predolgo v mehki svetlobi. Nikoli in nikdar ne bomo našli dovolj lepote in dobrega na tem svetu, da bi nas zadovoljilo, zato moramo ustvarjati po svoje in nikoli ne smemo nehati ustvarjati, pa če tudi samo v domišliji. Tako je to pri meni, včasih sem tukaj, včasih pa nekje daleč. Več ali manj pustim da z mano pleše usoda. Kot v teh dnevih, ko me objame tišina. Potuhnem se v zavetje svojega sveta v skrivnostno spokojnost. Takrat se mi obraz sprosti v sanje v smetanosto popolnost.
Danes sem imela klic in po kratek izpraševanju okrog korone, mi dovolijo, da se lahko naslednji teden udeležim pregleda pri svojem onkologu... Bomo videli

Tako lepo je dišal danes dež, ko je padal na moj dežnik, je pač moj dan, moj petek ...

S toplino v srcu in lepimi mislimi do spet ~ 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Sob Sep 26, 2020 5:14 pm

Haj
že spet je sobota, pa kaj hočem. V jutru še vzdihi dežnik kapljic pa ne za dolgo. V trgovino sem se lahko odpravila brez dežnika. Spet zgodaj, z vsem sem bila doma že ob 8 uri. Saj veš, da imam rada jutra, ko je svetloba še bledorumena. Takrat smo tudi kupci še prešteti na prste na eni roki. Bolj varno se mi zdi, čeprav se strogo držim ukrepov, ki so nam naročeni s strani pristojnih in NIJZ-a. Nadenem si čudovito podarjeno masko, si razkužim roke in smelo zakoračim v trgovino, tam pa si seveda nadenem še rokavice. In danes slišim na TV, da so pač vsi ti ukrepi preveč. Da ne bi bilo smiselno zapirati domov ostarelih, nositi maske itd. da jim itak v domovih ni še dolgo namenjeno... ali s korono ali kakšno drugo boleznijo. stop

Ob takih besedah ti srce, kar malo poskoči in se komajda spravi nazaj na svoje mesto.
Sem pa danes pekla jabolčni zavitek in sem se spomnila na nedavno pokojnega sorodnika. Kadar sem mu ponudila zavitek je odvrnil; Ja zelo rad, juhico pa prepustim tebi, da boš imela še jutri kaj jesti

Ko pa je odhajal sem mu ga dala še za domov. Spoštljivo se je zahvali prijel za kljuko in rekel: In še nekaj hvala za tvojo prijaznost...
Ja lepi spomini, ni kaj. Saj sem napisala že prejšnjič, da imam srečo v življenju, da spoznavam ljudi, ki mi lepšajo moj vsak dan, pa če tudi samo v spominih.

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Ned Sep 27, 2020 8:17 pm

Haj
kako sem spet danes navijala za naše kolesarje 051

pa ne zaman, saj je bil Primož spet med prvimi. Šesti na svetu pa res ni mačji kašelj. Res je fant od fare. Ko pa sem si kasneje ogledala še njegov dokumentarec, pa sem brez besed. Kako spoštljiv in skromen je v vseh komentarjih in odgovorih na vsa vprašanja. Vedno postavlja in se zavzema za svojo ekipo in sorodnjake pred sebe. Ni kaj je človek z veliko začetnico. In kakšna promocija je to za našo lepo deželo pa vsem svetu

Se je pa kar dobro ohladilo, spet se bomo nekaj časa oblačili po sistemu čebulice. Več plasti oblačil ne škodi, lažje se je sleči, kot pa trpeti če nas zebe. Nič ni narobe, če imamo s sabo jopico preveč

če pa morda koga srečaš, ki ga lahko objameš s pogledom je pa še toliko boljše.
Knjiga, ki jo prebiram sedaj pa mi ne da miru. Namreč ne morem se načuditi življenja v raznih sektah. Tokrat na primer berem dramatično izpoved ženske, ki se je osvobodila iz krempljev poligamistične sekte. Uboge ženske diablo

ne morem pa verjeti, da sploh to še dopušča kakšna država, takšno nadvlado nad ženskim bitjem; Groza. Kje so človekove pravice in pravica, ki so jo ženske izbojevale na prvem shodu za ženske pravice v zvezni državi New York leta 1848 saj so tam razglasili, da so vse ženske in moški po rojstvu enaki. Susan B. Anthony (1820–1906) in Elizabeth Cady Stanton (1815–1902), bojevnici v ameriškem gibanju za žensko volilno pravico in enakopravnost itd....

S tolino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pon Sep 28, 2020 7:40 pm

Haj moj dragi dnevnik
danes pa malo o moji poeziji Embarassed

odnosno, kako jo pišem jaz. Lepo se mi zdi če jo vpletam v vsa moja pisanja. Nisem rojena v odličnosti pa vendar se trudim. Vse kar si zamislim zapisati si veliko pomagam z SSKJ, kjer najden lepe sopomenke raznih besed. Najprej vklopim domišlijo potem pobrskam za besedami nakar začnem pisati z roko na nepopisan list, potem se zgodi, da dostikrat prečrtam vse skupaj in znova; Ponovi vajo

Najboljša pa so tista pisanja, ki so napisana s trenutnimi občutki in doživetji in prepleteni z lepimi spomini. Pogreznem se v svoj svet v neslišnost sove, ki sedi na veji in vse opazuje z visokega drevesa. Ko pa mi le nekaj uspe napisati, in ko preberem za sabo, se mi sreča širi po celem telesu. Rečem si; No ni vrhunsko, nekaj pa vendarle je... ker pa se rado naredijo že kakšne razpoke v mislih je hudo narobe, saj pozabljeno ne moreš priklicati nazaj 012

Tako pa sem spet razkrila malček sebe.

S toplino v srcu in lepimi mislimi do spet ~ 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Čet Okt 01, 2020 1:16 pm

Haj moj dragi dnevnik
te dni mi bolj kot ne srce opleta naokoli. Namreč spet smo izgubili dobrega soseda, ki mu je tudi grda bolezen trgala meso s kosti. Ta smrt pa res nima nobene vesti, se mi zdi, da se je pogodila s samim hudičem. V manj, kot letu dni so iz našega bloka pokojni že 4 dobri sosedje. Dobesedno se misli utekočinijo v solze. Res je življenja so tako minljiva in kratka, če pogledaš malce nazaj je človeku žal, da nisi postoril še to in ono. Pa kaj hočemo, tako pač je.
V torek smo spet zarisali svojo sled proti Ljubljani. Vsa na trnih sem čakala svojega onkologa, da me pregleda in mi sporoči kako in kaj. Po dolgih dveh urah čakanja sem bila z izvidom dveh pregledov in ugotovitvijo svojega zdravnika zelo zadovoljna. Vse je v redu, samo paziti se moram korone, redno jemati biološka zdravila in spremljati svoje počutje

in če je karkoli narobe, takoj javiti v ambulanto 5 na O.I. kjer ima onkolog svojo ordinacijo. Tam so vsi tako zelo prijazni, da sem enostavno pozabila na dolgo čakanje. Sicer pa se moram močno zavedati, da v tisti ustanovi nisem sama.
Ob povratku domov pa sem si spet naročila morsko pico

in uživala ob njej. Nekaj kosov pa si vedno pustim še za domov, da še doma počasi uživam ob njej in dobri novici.

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pon Okt 05, 2020 8:03 pm

Haj
vse v redu bi rekla, samo tako hitro gredo dnevi, da sem si šele danes vzela čas da napišem poezijo, ki mi je ob glasbi katera mi polni dušo narekovala moja domišlija

ni kaj romantika mi narekuje, kadar luna na polno kraljuje in vlada zemlji. Skrivnostna spokojnost se naseli v vse pore telesa. Če pa se kakšna beseda prikrade zraven, ki mi ni všeč jo otepem s sebe, kot nadležno nitko na obleki... Enostavno to sem imela od vedno in še vedno imam rada, da me nosijo čustva. Ne dovolim da bi me karkoli potegnilo iz sveta v moji glavi.
V soboto sem spet zamenjala, svoj paket knjig. Spet čisto naključno. Po prvem prebiranju se mi zdi, da sem se pravilno odločila.
Je pa jesen že na polno zakoračila v deželo. Lističi breze v prenekaterih barvah preletavajo po dvorišču, tako da ptice nimajo veliko več možnosti, da svoja krilca skrijejo pod njih. Ja kar hitro se menjavajo letni časi, ali se samo meni tako zdi. Čeprav imam neizmerno rada zimo se je letos zaradi virusa močno bojim, upajmo na najboljše...

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Tor Okt 06, 2020 7:51 pm

Haj moj dragi dnevnik
ko sva se danes z možem spet poklonila nedavno pokojnemu sorodniku, mi je pogled zajel naše mesto. Ne moreš verjet kakšen razgled, meglica je kot nekakšen šal narejen iz že zimskega vetrca, objel okrog in okrog celo mesto in naredil nekakšno svileno krono. Na nebu pa so kraljevale štiri kanje in iskale svoj zajrtk. Res je lep ta svet.
Kupila sem sadike za jesensko nasaditev na balkonu. Tudi pozni jeseni in zimi posvečam pozornost, lepo je ko pogledam skozi okno, pa mi pogled objame vresje, komen, bršljan in ciklame, ki mi že sedaj lepšajo dneve s svojimi cvetovi. Poleti pa so me razveseljevale begonije, ki še sedaj bujno cvetijo, drevo življenja in detelje, ki se v rahlem vetrcu pozibavajo, kot na novo rojeni metulji.
Tudi to mi zelo polepša dan. Mislim, da si mora vsak človek narediti čudovito življenje, polno ljubezni in nasmeha, kolikor ga lahko prenese. Vsaj takrat, ko mu sreča pride naproti. Ni treba čakati, da ti kaj samo pade v roke. Da razmišljam tako, je več kot očitno, saj sem doživela že vsega mogočega

Tako pač je...

S toplino in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Sre Okt 07, 2020 7:39 pm

Haj moj dragi dnevnik
tudi v dežju sem odšla po nujnih opravkih. Zakaj pa ne saj nisem iz sladkorja. Oblečena do vratu, ker sem mislila da je mrzlo Laughing

ja pa ni bilo hudega,saj sem kaj hitro ugotovila, da sem se preveč oblekla. Ker sem bolj hitre sorte, sem se pod dežnim plaščem, kaj hitro ogrela. Pa še lepo mi je bilo, pod velikim dežnikom sem uživala. Vsako tako pozitivno situacijo spreminjam v ljubečo energijo. In tako mi pade na pamet, da bi bilo dobro objeti človeka. Ampak v teh časih je zaradi covida -19 zelo nevarno. Je pa še ena druga zadeva, ki je še bolj moteča, če morda kdo vidi objem je lahko takoj narobe. Kajti čenče v malem mestu se hitro razširijo po mestu, kot oljni madež. In ob tej misli se po obrazu razširi najbolj škrlatni odtenek rdeče. Ja te dni mi še tisti krajec, ki vesla po nebu, narekuje zgodbice...
Sem pa mislila, da so vse lastavice že odpotovale, pa ne danes dopoldan so se še zbirale pri našem bloku, popoldan pa jih nisem več videla.
Pristojni so nam namontirali razkuževalna sredstva na ograju pred vhdom

lepo ... Samo me zanima, koliko časa se bo obdržalo

kajti pred dvema letoma so bili iz našega vhoda v pol leta odtujeni 3 gasilni aparati. Komaj smo nabavili novega je že dobil krila. Čisti vandalizem, pa ne samo pri nas v našem bloku. To se je dogajalo več stanovanjskih skupnostih. V sosednjem bloku, so ga preprosto izpraznili po stopnišču. Potem pa so našli prazne ali pa v bližnjem potoku diablo

Vandalizem je res takšen, kot gobe po dežju, komaj odtrgaš eno že zraste druga. Imaš občutek, kot bi bili nezemljani na zemlji...

Aja pa še to, malo v zaostanku Laughing

naš Rogla je spet pometel s konkurenco 015

Knjige imam spet dobre:study:

Toliko za danes ... s toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Ned Okt 11, 2020 7:29 pm

Haj moj dragi dnevnik
ob glasbi, trenutno ( Spanish Eyes - Willie Nelson & Julio Iglesias), ki mi lepša dan sem si vzela čas, da se ustavim pri tebi in ti povem, da sem v redu. Tudi takšen dan, ki je vklenjen v oklep dežja mi je zelo všeč. Za trenutek na dan privlečem spomine, ki mi obrobljajo na ustih nasmeh. Glasbo začutim, tako kot poezijo in preprosto živim v njej, svet pa mirno beži naprej.
Včeraj še v sončnem dopoldnevu smo s pomočjo moža in sina prestavili v zaprt prostor drevo življenja, ciklame, deteljice in še bujno cvetoče begonije

Smili se mi cvetje, da ga mrzli severni veter obrača, kakor se mu zdi. Pa ravno prav uresničile so se napovedi vremenarjev, saj je dan kmalu začel ugašati nad mestom. Oblaki pa so se podili po nebu, kot bi jih kdo podil.
Zelo, zelo pa me skrbi napredujoči covid-19 vsak dan je več okuženih. Danes že 411 Rolling Eyes

Sicer pa je vse brezplodno razpravljanje, saj so določeni spet mišlenja, da so nam epidemiologi ukradli svobodo girlangel

o ljubi ljudje, kaj ni dosti obolelih in umrlih. Kaj ljudem ni jasno, da se je treba ravnati odgovorno do sebe in do drugih. Poleti jih je verjetno sonce preveč izsušilo, ker so preveč hodili kar brez pokrivala na glavi. Se dogaja

Tako toliko za danes, sedaj grem pa spet malo study

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pet Okt 16, 2020 8:15 pm

Haj moj dragi dnevnik
a veš, da sem se nazadnje pri tebi oglasila v nedeljo silent

pa ne zato, ker nisem hotela, preprosto nisem imela časa, ali lepše povedano dnevi so mi prekratki

ja vem izgovor, ki nam prav pride... ne res malce sem spet šivala, vlagala pa sem še pridelke, ki sta jih pridelala hčerka in zet. Zakaj pa ne bi pospravila vso to zelenjavo v kozarce, da imamo v kleti, ko pridejo zimski časi. Pa še ekološko je vse. Nekaj kozarcev pa potem podarim nazaj seveda polnih Wink

Drugače sem povsem v redu, tako počutje, kot zdravje. Samo skrbi me tale covid-19. Tudi danes, ko sem šla samo do garaže, sem si nadela masko. Mimo nas pa vodi pot do trgovine pa sem opazila, da se ljudje ne sekirajo. Jaz sem si včeraj zjutraj, ko še ni bilo v trgovini kupcev nabavila, nekaj stvari, da mi ni treba vsak dan v nakup. Drugače pa tudi doma rada spečem kruh in kakšno sladico... Se je treba čuvati, še bolj pa se čuvati drugih, ki brezbrižno otipavajo sadje in zelenjavo, kar brez rokavic stop

Danes pa je spet oktobrsko sonce zalilo naše mesto in obsijalo tiste rožice, ki še kljubujejo mrzlim jutrom. Obarvalo je po svoje tudi hiše, ceste zlizane od časa in premnogih korakov. Drevje pa je še vedno olistano, se mi je čudno zdelo, da ga ni pred dnevi odpihnil veter.
Sem pa žalostna, korona nam je odnesla vsakoletno jesensko snidenje zasavskih literatov 012

pa tako sem se veselila.

Je že tako, pa mi spomini grejejo srce. Letos sem prispevala prozo, sicer s spomini na moja otroška leta. Ne nisem hotela pisati o svoji bolezni, ali koroni. Saj so solze žalosti že marca našle pot na prosto in sem se takrat izjokala. Tako, da sem zaenkrat pustila to za sabo. Po mojem mnenju slučajnost ni napačna, vse kar se nam zgodi je vse z nekim razlogom in namenom.
Tako toliko za danes z upanjem na čimprejšnje cepivo proti covidu-19

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Ned Okt 18, 2020 7:54 pm

Haj
pa je spet minil en lep dan. Sonce nam je namenilo kar nekaj žarkov, tako da sem posušila dobršen del perila. Potem pa slušalke na glavo in likanje

ja pa pekla sem tudi, kvašene marmeladne rogljičke njam

žal mi je, da se ni mogla oglasiti vnukinja, da bi jih nekaj nesla domov. Meja med občinama

pa drugič.
Gozd se je prebarval v rjasta barvo. Tako lep je pogled nanj, krošnje se svetijo, kot zlato. Lahni vetrič pa poskrbi,da se zlati lističi bleščijo, kot bi bili iz žlahtne kovine. Preprosto takšen pogled raveseljuje oko. Sonce pa te dni že kaj kmalu spušča svoj spust proti obzorju. Ni čudno,saj smo prekoračili že polovico oktobra.
Brez takega podatka, ki ga zadnje dni slišimo o okuženih, bi človek lahko mirno živel. Pa kaj hočemo spopasti se moramo z dejstvi. Sem ap žalostna, da nekateri še vedno zavračajo misel, da se to ne dogaja. Upanje v srcih pa je večno, zato upajmo na najboljše na cepivo, ki nas bo rešilo te nadloge.

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Ned Okt 25, 2020 9:44 pm

Haj moj dragi dnevnik
sonce je za danes prenehalo sijati. Lep dan je bil. Samo tako hitro mi zadnje čase beži čas, da ga komaj dohajam. V redu sem, samo dela si preveč napravim

. Ne znam biti pri miru. Pa saj ne pretiravam, ravno toliko si umislim, da mi vse steče po maslu

. Danes pa mi je prav prišlo, ko je imela nedelja 25 ur Wink

Potem pa pridejo še nujni opravki, namreč treba je vse urediti, da imaš ponoči mehko blazino pod glavo. Pa kako lepo mi je pri srcu, ko se zvečer pogreznem v posteljo in premišlujem, da nimam nič dolgov in nič nad sabo. Potem pa domišlija pobegne z vajeti in me nalahno zasanja v miren spanec.
Poročila pa gledam ravno toliko, da slišim koliko je spet na novo okuženih. scratch

Ne morem pa prenesti pogledov na ljudi, ki še sedaj ne verjamemo, da to preprosto ni nič. Ljudi, ki imajo v svoji glavi samo tisto frazo: Svobodo so nam ukradli ...Tudi tod okoli hodijo ljudje brez mask, ali pa jih nosijo pod brado, halooo le kaj ljudem ni jasno. Da pa bi jih opozoril pa ne pride v poštev, zopet bi bila vse samo človek ne, tako kot sem zapisala nekaj tednov nazaj. Pač kultura posameznega človeka. V sskj je lepo obrazloženo, kaj pomeni beseda kultura citiram;Skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: Ampak pri taki miselnosti določene populacije tega virusa še zdaleč ne bomo zmogli, zajeziti. Žalostno je, da mora biti prepoved pohajanja v nočnih urah. In da poznajo samo enozločnnico besedo: NE ... jaz pa tega ne bom upošteval. Koliko uporništva se skriva v tej mali besedi. Vsak odrasel človek bi moral sam pri sebi razmisliti, kaj je dobro zanj in da ne okužuje še druge. Korona bi nas vse že morala naučiti, da je treba življenje bolj spoštovati, saj na svetu ni vse samoumnevno.
Čeprav je te dni veter zavijal okrog vogalov, sem mu hvaležna, saj je prepihal in odgnal oblake. Kajti na črno ponjavo neba, pa se je že lepo narisal mesec. Ni še čisto poln, je presneto lep tam med svojimi sosedami zvezdami. Zvezdami, ki nam včasih, ko smo srečni padajo iz neba.

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Tor Okt 27, 2020 8:47 pm

Haj
sonce se je potuhnilo v nekakšno luknjo, vse je zavito v meglo. Veter pa je danes zjutraj odložil na dnu stopnic mlečno bel dan. Kaj hočemo saj smo že v pozni jeseni.
Čeprav se bližata moja zadnja dva meseca v letu, ki sta mi najlepša, se ju letos ne veselim preveč. Če mi bodo spomini prebili gladino, se bom morala na dosedanja redna decemberska srečanja zadovoljiti samo z njimi. Pa kaj morem pa drugič, samo leta tako hitro bežijo, vsem pa je, tako kot meni določeno število let, ko nam zaigrajo nebesne harfe. Takrat pa duša ostane brez plašča, tudi spomini ne oživijo nič več

Pa kako lepo je bilo, ko si ob praznikih ponudil svojo dlan, da si vanjo sprejel v stisk drugo roko. V očeh pa se je iskrilo veliko nežnosti in sočutja. Takšne trenutke naj bi doživel prav vsak človek, saj si z njimi tkeš nevidne niti, ki ti potem še čez leta lepšajo dneve, mesece, leta...
Ko se naredi takšen dan, povrh pa še število na novo okuženih začutim v sebi žalost in vprašanje. Zakaj se mora to dogajati? Vem da na to ne more nihče odgovoriti.
Pa saj bo, samo paziti se moramo in potrpeti.

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Sre Okt 28, 2020 8:58 pm

Haj
včerajšnje žalostno čustvo, ki me je spremljalo skozi cel dan, se mi je danes čudežno poboljšalo. Ko sem zgodaj odprla vrata in okna, da se stanovanje prezrači je neka ptica v naši brezi pred blokom žgolela tako lepo, da ne morem pozabiti. Nisem je še nikoli slišala. Bila je ljubka melodija, kot bi ptica hodila k šoli petja v našo glasbeno šolo, tam kjer iz mladih grl izvabijo vse mogoče, česar tudi sami otroci ne vedo, da zmorejo 026

Mogoče pa mi je ravno to pripomoglo, da so se moja čustva spremenila... V meni se dostikrat trejo čustva, kar na hitro. Včasih se mi občutki hitro potopijo v globino telesa. Drugič se ozrem v svoje srce in preiščem vsebino in neslišno blebečem besede, ki prihajajo od tam znotraj in mi pobožajo ustnice...
Sonce pa je v jutru spet ustvarajlo lisaste migetajoče vzorce po našem mestu. Se mi je zdelo, da je sonce skoraj prehitelo zvezde, saj so tam pa tam zgoraj še mežikale;) Vse to je slika preprostosti in narave. In od tod prihajajo zgodbe, ki jih nizam na ekran tudi v mojem dragem dnevniku. Ampak, kar je v srcu in duši pa obdržim zase...

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018

Naslov sporočila: Re: Moj dragi dnevnik Pet Okt 30, 2020 9:43 pm

Haj
kaj naj rečem, da morajo vsi pristojni, ki imajo opravka s covidom-19 zdravniki, župani itd. prositi ljudi, da naj se držijo ukrepov Evil or Very Mad

ne to pa presega vse meje dobrega okusa. Odraslemu človeku bi moralo biti vse jasno, pa ne. Žalostno, vsakega ki zavrača ukrepe bi jaz postavila za 12 ur v skafandro k bolniku s covidom. Ne nisem zlobna, samo razumeti ne morem, da so razmišljanja tako negativna. Pa saj so dokazi na vseh ravneh.
Sama hodim v trgovino samo enkrat na teden, tako sem tudi danes zjutraj obiskala trgovino, ko so se vrata komaj odprla. Ni še bilo dosti kupcev, tako da smo dobili vozičke še razkužene. Zaupanje imam v samo trgovino prodajalke, kar pa za posamezne kupce pa tega ne morem reči, žal. Rajši ne grem za njimi na oddelek za sadje in zelenjavo.
Ja pa se najde med vsem tem tudi kakšen lep sončni žarek. Naš primož je spet zmagal 051

v nabiralnike pa smo dobili prijazna sporočila glede covida-19. in vsem, kar zadeva nas občane

Z možem sva dostavila šopek na grob in prižgala svečko včeraj zjutraj ob 7 uri. Mislim, da sva bila prva

Ko pa sva odhajala sva se na daleč pozdravila s prijateljema in nato naravnost domov. Te dni ne bomo hodili na pokopališče, saj vse nosimo v srcu, čez leto pa jih tudi obiskujemo.

Fran Miličinski- Ježek je lepo napisal citiram:

PRIŽGIMO LUČ!

Pesem za naš temni čas in eno majhno lučko

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!
Iz oken vsake hiše
naj prek dežel in mej
srebrno cesto riše,
da bomo šli po njej.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Naj luč na ceste sije!

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!
Za otroke naše male:
ko njihov bo ta svet,
naj vrt jim bo, ne skale,
kot bil milijon je let.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Naj luč na ceste sije!

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Naj luč na ceste sije!
Prižgimo jo vsi hkrati, po celem svetu hkrati,
da bodo – kdove odkod –
utrujeni soldati
domov spet našli pot.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Po celem svetu hkrati!

LJUDJE, PRIŽGIMO LUČ! Po celem svetu hkrati!
Naj sveti kdo ve kam,
saj kdaj že plamen sveče
pokaže pot do sreče,
človeku, ki je sam.
PRIŽGIMO LUČ, LJUDJE! Po celem svetu hkrati!

POEZIJA

S toplino v srcu in lepimi mislimi ~ do spet 018