Igrajmo se zgodbo ...

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Jun 09, 2011 4:35 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče. Kot kakšna zaljubljena najstnica zardim in povesim pogled. Z roko, ki jo položi pod moj brado, mi dvigne glavo, da ga spet gledam v oči. "Nikar ne zardevaj" mi pravi. "Naj ti ne bo nerodno."
"Presenetil si me" tiho rečem. Za spoznanje se pomaknem proti izhodu. Čuti mojo potrebo, da pobegnem.
Ujame mojo roko in me nežno povleče nazaj k sebi. V trenutku presenečenja, se mu prepustim ter kmalu stojim spet tik pred njim. Najine oči so ujete v neskončnem pogledu.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Jun 20, 2011 11:33 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče. Kot kakšna zaljubljena najstnica zardim in povesim pogled. Z roko, ki jo položi pod moj brado, mi dvigne glavo, da ga spet gledam v oči. "Nikar ne zardevaj" mi pravi. "Naj ti ne bo nerodno."
"Presenetil si me" tiho rečem. Za spoznanje se pomaknem proti izhodu. Čuti mojo potrebo, da pobegnem.
Ujame mojo roko in me nežno povleče nazaj k sebi. V trenutku presenečenja, se mu prepustim ter kmalu stojim spet tik pred njim. Najine oči so ujete v neskončnem pogledu. V delčku sekunde spoznam, da sem ob njem varna. Zaznam iskreno naklonjenost in tiho hrepenenje.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Jun 20, 2011 6:18 pm

Off topic

Kolk je ta zgodbica fajn napisana, ko je prebereš z distanco po daljšem času

Bravo punce 011

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Sep 15, 2011 12:54 pm

Samo toliko da obudim, pobrišem sled praha na tej strani

Ste za pričetek nove zgodbe?
Kaj veselega, razigranega, nagajivo otročjega?

Ps mal sem se ustavila pri sklanjatvi (prah), v zgoraj napisani povedi, nisem prepričana v pravilnost uporabe sklona: je sled praha ali prahu
Uf ta moja slovenščina, niti kitajščini ni podobna

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Sep 15, 2011 4:55 pm

Živa je napisal/a:: Samo toliko da obudim, pobrišem sled praha na tej strani

Ste za pričetek nove zgodbe?
Kaj veselega, razigranega, nagajivo otročjega?

Ps mal sem se ustavila pri sklanjatvi (prah), v zgoraj napisani povedi, nisem prepričana v pravilnost uporabe sklona: je sled praha ali prahu
Uf ta moja slovenščina, niti kitajščini ni podobna

Nisem ravno pametna, a mislim, da bo prav tako.

"Pobrišem sled prahu" ali pa: "Pobrišem prašno sled"

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Sep 15, 2011 10:07 pm

Hvala Lea, ali še vedno je samo polovični odgovor, sedi, 1!

Vprašala sem: ali ste za novo zgodbo kaj veselorazigranonagajivotročjega?

010

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Sep 15, 2011 10:41 pm

ne cveka prosimmmm

Ti kar začni 012

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Sep 15, 2011 11:53 pm

Jaz sem tudi dvignila dva prsta za sodelovanje

028

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Sep 19, 2011 7:38 pm

Zgodba #2

"Ha, si me nasmejal, "
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Sep 19, 2011 8:52 pm

" Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Tor Sep 20, 2011 12:10 am

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal,

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Tor Sep 20, 2011 7:26 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Tor Sep 20, 2011 8:12 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknilal, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Ned Sep 25, 2011 5:49 pm

Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Ned Sep 25, 2011 6:28 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska?

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sob Nov 05, 2011 11:08 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Avg 08, 2012 5:01 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Tor Avg 14, 2012 11:54 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust!

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Avg 15, 2012 2:50 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust!
Res si bil pojava in pol. A bolj kot tvoja oblačila me je nasmejal tvoj razposajeni pogled.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Nov 22, 2012 8:42 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust?
Res si bil pojava in pol. A bolj kot tvoja oblačila me je nasmejal tvoj razposajeni pogled.
Domač pristop, enkratna predstavitev osebnosti, vse na tebi je spontano, pristno, enkratno. Žariš kakor večna luč, tvoje besede so naravnane na pozitivni frekvenci, k sebi privabljaš samo dobrohotne dogodke in situacije. Si človek, katerega je Bog ustvaril po lastni podobi, divina kreacija.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Dec 20, 2012 12:09 am

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust?
Res si bil pojava in pol. A bolj kot tvoja oblačila me je nasmejal tvoj razposajeni pogled.
Domač pristop, enkratna predstavitev osebnosti, vse na tebi je spontano, pristno, enkratno. Žariš kakor večna luč, tvoje besede so naravnane na pozitivni frekvenci, k sebi privabljaš samo dobrohotne dogodke in situacije. Si človek, katerega je Bog ustvaril po lastni podobi, divina kreacija.
In sedaj si tu. Ob meni. V resnice se smejim, ker sem vesela.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Feb 10, 2014 11:39 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust?
Res si bil pojava in pol. A bolj kot tvoja oblačila me je nasmejal tvoj razposajeni pogled.
Domač pristop, enkratna predstavitev osebnosti, vse na tebi je spontano, pristno, enkratno. Žariš kakor večna luč, tvoje besede so naravnane na pozitivni frekvenci, k sebi privabljaš samo dobrohotne dogodke in situacije. Si človek, katerega je Bog ustvaril po lastni podobi, divina kreacija.
In sedaj si tu. Ob meni. V resnici se smejim, ker sem vesela.
Vesela da te vidim, občasno, začutim tvojo osebo.
Tvoj pogled deluje sproščujoč, belina tvojih zob je kakor luč, vonj tvoje kože spravlja moje čute v kolaps.
Tudi prostor v kateremu se nahajava je prežet s tvojo pozitivno energijo. Tvoja toplina objema vse kar te obdaja, tudi stene se veselijo tvojega prihoda, kaj šele moje hrepeneče srce.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Dec 01, 2014 10:04 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust?
Res si bil pojava in pol. A bolj kot tvoja oblačila me je nasmejal tvoj razposajeni pogled.
Domač pristop, enkratna predstavitev osebnosti, vse na tebi je spontano, pristno, enkratno. Žariš kakor večna luč, tvoje besede so naravnane na pozitivni frekvenci, k sebi privabljaš samo dobrohotne dogodke in situacije. Si človek, katerega je Bog ustvaril po lastni podobi, divina kreacija.
In sedaj si tu. Ob meni. V resnici se smejim, ker sem vesela.
Vesela da te vidim, občasno, začutim tvojo osebo.
Tvoj pogled deluje sproščujoč, belina tvojih zob je kakor luč, vonj tvoje kože spravlja moje čute v kolaps.
Tudi prostor v kateremu se nahajava je prežet s tvojo pozitivno energijo. Tvoja toplina objema vse kar te obdaja, tudi stene se veselijo tvojega prihoda, kaj šele moje hrepeneče srce.
In tako sva zaobjela pravljični svet ljubezni, v soju svetlobe si priznal:"Nahajaš se v mojem srcu!"
Daljava ne spremeni, vedno te bom nosil s seboj.
Za mene si nekaj posebnega, druga polovica, izpopolnjena celota, vera v uspeh.
IN nagibaj se k temu: vse se enkrat konča, dovolj če obstajaš tega življenja.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sob Nov 21, 2015 5:29 pm

Ha si me nasmejal" ko sem te prvič videla.
Nerodno si se opletal in krilil z rokami po zraku. Komaj sem se umaknila, da me nisi zadel v lice in se še naprej smejala.
Ves užaljen si me gledal, kaj pomeni sedaj ta smeh.
V očeh sem ti brala: je namenjena meni burleska? Že vem, ostala sem sama, nikjer nihče ni pripravljen sodelovati in ti!
Norčuješ se iz mene, mojega sveta in vse kar me obdaja, kar mi pomeni, za kar sem živela in še živim.
Kljub vsemu, vztrajam s ponosom sledim svojim sanjam, ne predam se zlahka. Ko bo pozvonila zadnja ura, ko pridemo na predzadnjo postajo ti priznam predajo, prej niti slučajno ti ne ugodim!
Premalo samozavesti škoduje, zagledanost v sebe naravnost izpodbija vse kar je žlahtnega v tebi.
Vseeno si me nasmejal. S svojim smislom za humor, s svojo pozitivno energijo.
Kaj pa te tvoje zakrpane hlačnice, iz katerega veka prihajajo? Menda ni še pust?
Res si bil pojava in pol. A bolj kot tvoja oblačila me je nasmejal tvoj razposajeni pogled.
Domač pristop, enkratna predstavitev osebnosti, vse na tebi je spontano, pristno, enkratno. Žariš kakor večna luč, tvoje besede so naravnane na pozitivni frekvenci, k sebi privabljaš samo dobrohotne dogodke in situacije. Si človek, katerega je Bog ustvaril po lastni podobi, divina kreacija.
In sedaj si tu. Ob meni. V resnici se smejim, ker sem vesela.
Vesela da te vidim, občasno, začutim tvojo osebo.
Tvoj pogled deluje sproščujoč, belina tvojih zob je kakor luč, vonj tvoje kože spravlja moje čute v kolaps.
Tudi prostor v kateremu se nahajava je prežet s tvojo pozitivno energijo. Tvoja toplina objema vse kar te obdaja, tudi stene se veselijo tvojega prihoda, kaj šele moje hrepeneče srce.
In tako sva zaobjela pravljični svet ljubezni, v soju svetlobe si priznal:"Nahajaš se v mojem srcu!"
Daljava ne spremeni, vedno te bom nosil s seboj.
Za mene si nekaj posebnega, druga polovica, izpopolnjena celota, vera v uspeh.
IN nagibaj se k temu: vse se enkrat konča, dovolj če obstajaš tega življenja. Zaupaj v svoje sposobnosti, odpri vero v sebe in verjela boš v vse, todi v moj obstoj.