Igrajmo se zgodbo ...

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Jul 21, 2010 12:48 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Jul 21, 2010 5:34 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Jul 22, 2010 12:31 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti,

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Jul 22, 2010 7:47 am

dala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku,

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Jul 22, 2010 10:08 pm

dala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pet Jul 23, 2010 9:56 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pet Jul 23, 2010 10:29 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Tor Avg 10, 2010 5:29 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh.
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Avg 12, 2010 12:17 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Avg 12, 2010 12:32 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Avg 12, 2010 2:16 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogleda. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pet Avg 13, 2010 12:39 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogleda. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko?

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pon Avg 16, 2010 1:34 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogleda. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Tor Avg 17, 2010 12:25 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda.
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Avg 18, 2010 12:50 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Avg 18, 2010 12:23 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pet Avg 20, 2010 10:56 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila.
_

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sob Sep 18, 2010 12:06 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Ned Sep 19, 2010 9:18 pm

----
Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Ned Sep 19, 2010 11:04 pm

----
Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Sep 22, 2010 1:21 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Sep 23, 2010 6:57 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče. Kot kakšna zaljubljena najstnica zardim in povesim pogled. Z roko, ki jo položi pod moj brado, mi dvigne glavo, da ga spet gledam v oči. "Nikar ne zardevaj" mi pravi. "Naj ti ne bo nerodno."

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Pet Sep 24, 2010 11:06 am

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče. Kot kakšna zaljubljena najstnica zardim in povesim pogled. Z roko, ki jo položi pod moj brado, mi dvigne glavo, da ga spet gledam v oči. "Nikar ne zardevaj" mi pravi. "Naj ti ne bo nerodno." "Presenetil si me" tiho rečem.
___

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Sre Maj 25, 2011 9:57 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče. Kot kakšna zaljubljena najstnica zardim in povesim pogled. Z roko, ki jo položi pod moj brado, mi dvigne glavo, da ga spet gledam v oči. "Nikar ne zardevaj" mi pravi. "Naj ti ne bo nerodno."
"Presenetil si me" tiho rečem. Za spoznanje se pomaknem proti izhodu.

Naslov sporočila: Re: Igrajmo se zgodbo ... Čet Maj 26, 2011 12:07 pm

Pogledala sem proti njemu. Zasanjano sem strmela v njegovo izklesano telo. Iskala sem nekaj, kar bi potrdilo moja razmišljanja. Nikjer ni bilo sledi o tistem drobnem fantu, katerega sem včasih občudovala na skrivaj in upala, da pogleda proti meni. Pred mano je stal moški, s prekrasnim nasmehom. Deloval mi je tako skrivnostno, romantično.
"Oh ko bi pogledal v mojo smer," sem pomislila in vztrepetala. Tisti trenutek so me oplazile črne oči, zažarele so v vsej toplini in spoznanju, da me vidi. V resnici vidi!
Postalo mi je vroče, začelo me je dušiti, hlepela sem po dotiku, hlepela sem po njem.
On je ostajal nem. Le njegove oči so se namuzale in kotički ustnic zavihali v nasmeh. Roko je stegnil proti meni. Srce mi je poskočilo in dih mi je zastal.
Presenečeno je pogledal. Odskočila sem???? Kakšna neumnost!! Kaj mi je bilo? A lahko zavrtim čas za minutko nazaj? Prosim?Ali lahko? A žal, to tako ne gre.

Prav, globoko vdihnem, rešiti je treba kar se rešiti da. Saj vendar nisem več tista zaljubljena najstnica, ki se boji vsakega fantovskega pogleda. Prisrčno se nasmehnem in zapeljivo pomežiknem.

Zaznam, da mi je uspelo. Oba sva se sprostila. Z nasmehom na najinih ustnicah narediva korak drug proti drugemu. Prijateljsko me objame in pritisne hiter poljub na moje lice. Na hitro se odmakne in se mi zazre v oči. "Lepa si" tiho reče. Kot kakšna zaljubljena najstnica zardim in povesim pogled. Z roko, ki jo položi pod moj brado, mi dvigne glavo, da ga spet gledam v oči. "Nikar ne zardevaj" mi pravi. "Naj ti ne bo nerodno."
"Presenetil si me" tiho rečem. Za spoznanje se pomaknem proti izhodu. Čuti mojo potrebo, da pobegnem.