Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Maj 02, 2010 11:43 pm

"Kaj praviš na izlet do mesta in sladico v najboljši restavraciji" me je skušal spraviti v boljšo voljo Bastian. "Sliši se slastno" sem se nasmehnila. V nekaj minutah sva bila nared in se odpravila v mesto. Oblekla sem najboljšo oblekico in si na hitro uredila make up. S svojim videzom sem bila nadvse zadovoljna. Tudi Bastian mi je podaril čudovit kompliment in strasten poljub medtem, ko me je nosil v avto.
Najprej sva sedla na klop ob obali in nekaj časa uživala v sončnih žarkih in tistemu nepogrešljivemu morskemu vonju. Res je morje enkratna terapija za vsemogoče težave. Tokrat sta psa ostala doma na ograjenem dvorišču in Bastiana sem imela samo za sebe in on je imel oči samo zame. Kakšen dan.
Ko sva že skoraj pojedla najino lahko večerjo in zaključila s sladico sta k najini mizi pristopila Aljaž in Samo. Kepa se mi je naredila v grlu in imela sem občutek, da bom bruhala a sem pogumno pogledala v prišleka in se jima nasmehnila. O ne, ne bosta me iznervirala in tokrat bom naredila konec z njunim vmešavanjem. "O lepo vaju je videti, bi prisedla" sem rekla pogumno in samozavestno pri tem si pa nisem drznila pogledati proti Bastianu. Samo upala sem, da bo razumel mojo igro. "Hvala, rade volje se vama pridruživa" je odvrnil Samo. "No, priznam jaz sem upal, da bom lahko s teboj govoril na samem" je pristavil Aljaž. "Sedita" sem rekla odločno in se nato nasmehnila Aljažu najbolj zapeljivo in srečno kar sem znala. O bo že še videl kdo sem in kaj je po svoji neumnosti izgubil. Prvič sem občutila srečo glede tistega nesrečnega dogodka iz preteklosti, če se ne bi takrat razšla ne bi nikdar spoznala Bastiana in ne ljubezni in strasti. Ta misel mi je v hipu umirila želodec in kmalu bi se vsa srečna glasno zasmejala. O kakšna trapa sem bila, da sem dovolila tem dvema butcema da me vlečeta v strah in nelagodje. V hipu sem spoznala svojo srečo, ki me je osvobodila in mi dala moč. "Oprosti Aljaž ampak, če mi želiš kaj povedati boš to moral tukaj in zdaj pred Bastianom. To je edina priložnost, ki jo boš dobil od mene" sem nadaljevala in mu pokazala na prosti stol. Samota sem namerno prezrla. Prišleka sta sedla in pri natakarju, ki je takoj pristopil naročila pijačo. Ko se je natakar oddaljil se je Aljaž odkašljal in negotovo začel "no Ema hotel sem se pomeniti o nama" a sem ga veselo prekinila "glej Aljaž naju ni več. Hvaležna sem Samotu za tisti izpad in tebi na nepremišljenem odhodu. Res takrat si me prizadel a zdaj sem resnično hvaležna obema. Kajti šele zdaj sem spoznala pravo ljubezen in šele ob Bastianu vem, da bi poroka s teboj bila največja napaka v mojem življenju. Veš mogoče boš prizadet a vseeno mislim, da tudi navadna prijatelja ne moreva več biti, saj konec koncev se ne poznava več. Oba sva se spremenila in enostavno s teboj nimam več skupnih interesov. Mislim, da je to zbogom Aljaž." Nežno sem se mu nasmehnila in se mu s pogledom poskusila opravičiti. Nato sem se obrnila k Samotu "veš Samo mogoče si prijatelj mojega brata a nikdar nisi bil moj prijatelj in nikdar nisi bil moški, ki bi me zanimal. In ne glede na najini mami vedi, da te nočem v svoji bližini in tudi na misel mi ne pride, da bi ti dovolila, da bi mi dvoril." Sedaj je Aljaž nejeverno pogledal enkrat mene in enkrat Samota pa spet mene. "Kaj Aljaž mar ti Samo ni povedal, da najini mami skušata od naju napraviti par in da se Samo zanima zame še iz časov, ko sva bila midva skupaj. Od nekdaj je bil dvoličen" sem se zasmejala. "Kaj pa pravzaprav hočeš Samo? Zakaj si me privlekel sem in mi natrosil laži, da se Ema hoče rešiti Bastiana. Veš poznam Emo in vidim, da se z Bastianov res ljubita. Oh res sem bil cepec, da sem ti nasedel" je jezno vstal Aljaž in se obrnil proti Samotu, ki s je samo zlobno smehljal. "Bastian, Ema" je resno rekel Aljaž "obema se globoko opravičujem in vama želim srečno življenje. Nikdar več se ne bom vmešaval v tvoje življenje Ema. Zbogom." je rekel in odkorakal stran.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Maj 09, 2010 7:22 pm

Samo pa, s svojim ironičnim nasmehom, takoj za njim. On ni imel besede sprave za naju. Tudi prav, ni me motilo, da je le odšel.
Pošteno sem se oddahnila. Z ramen mi je padlo neverjetno težko breme. Pogledala sem Bastiana, samo nasmehnil se mi je. Veš Ema to je bilo zelo kulturno izvedeno. Nič nesramnega. Upam, da bova res imela sedaj mir pred njima. Kajti povabil sem te z razlogom na obalo in večerjo. Vsa nevedna sem čakala kaj naj bi to bilo. Potem pa kanček nezaupanja z moje strani. Ali je to povezano z Lili sem ga vprašala.
Ne je nejevoljno odgovoril. Pomeniti se morava par stvari, brez katerih nama v nadaljnem življenju ne bo šlo. Prvo, kot prvo, videl in spoznal sem v tem času, kar sva skupaj, da me resnično ljubiš, tako kot jaz tebe. Prijel me je za roko, z drugo roko pa segel v žep in v njegovi dlani se je znašla šatuljica. Srce se mi je najprej skrčilo, potem pa poskočilo. Obenem pa nenadzorovano solze v očeh. Kajti skoraj gotova sem bila, da mi bo moj ljubi Bastian, dal prstan.
Drugo, kot drugo Ema je nadaljeval, tudi brez tega ne gre. Spustil je mojo roko odprl škatlico v kateri se je zableščal prstan. S tem prstanom te zaprosim Ema. Ali bi postala moja žena? Sinergija vsega mi je skoraj vzela sapo, da kar zadihati nisem mogla. On pa hudomušno naprej: Ali rabiš čas za razmislek ? Takrat sem se zavedla, da moram nekaj odgovoriti. Solze, so mi kar lebdele po licu od same sreče. Vzela sem šatuljo s prstanom, ga poljubila na roko v kateri mi je ponudil najlepše, kar se mi je lahko zgodilo. Seveda Bastian z velikim veseljem, se ti pridružim v tvojem nadaljnem življenju. Prstan mi je nadel Bastian, ravno prav mi je bil. Si srečna Ema? Je vprašal. Ne srečna, presrečna sem Bastian in ne vem, komu naj se zahvalim, da si prišel v moje življenje. Ah komu neki bučka, meni seveda in pa največ najinima zvestima prijateljema Brini in Svitu. Tudi midva imava pravico biti srečna se ti ne zdi. Prikimala sem in se mu privila na prsi, ko mi je pomagal k avtomobilu.
Jutri greva domov Ema, itak imaš kontrolo. Mimogrede pa se greva prijavit na magistrat za najin odločilni da. Kaj pa starši sem ga vprašala. Ne skrbi vse bova uredila, pri mojih in tvojih doma. Ne bova pa se ozirala na žlahto, pa naj rečejo karkoli hočejo. Ta odločitev je samo in zgolj najina.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Pet Maj 14, 2010 12:44 am

Prebudil me je vonj sveže kuhane kave. Počasi sem odprla oči in se lenobno pretegnila. Iz kuhinje se je slišal glas radijskega voditelja, ki je napovedoval topel in sončen dan. Poleg kave sem zavohala še mamljiv vonj po zajtrku. "Dobro jutro najdražja" je rekel Bastian in se sklonil ter me poljubil. Ni se zmenil za moje negodovanje, da si nisem umila zob. Počasi se je odmaknil od mene in mi v posteljo položil pladenj na kateremu je poleg zajtrka bila še vaza z vrtnico ter dve skodelici kave. "Dvolim ti hiter skok v kopalnico nato pa si pred odhodom morava privoščiti razvajanje v postelji" je rekel in z roko pokazal na pladenj "se zavedaš, da je danes najin prvi dan zaroke in niti trenutka ne bova več ločena ljubljena." Bila sem ganjena. Ganjena nad svojimi čustvi in njegovimi dejanji. "Ljubim te Bastian" sem uspela izgovoriti medtem, ko sem se smehljala in so mi istočasno tudi solze polzele po licu. Bila sem presrečna.

V sivo, pusto, betonsko mesto sva prišla okoli poldneva. Najprej sva se zapeljala do poliklinike kjer sva neverjetno hitro opravila pregled. Na mojo največjo srečo so mi sneli mavec. Kakšno olajšanje. Čeprav me je čakala še fizioterapija in razgibavanje sem se počutila rešeno.Tako zdaj je bil čas, da obiščeva najini družini. Zato sva se zapeljala do Bastianove družine. Bila sem vsa na trnih. Sto misli in občutij se je zlilo v moje možgane. Jim bom všeč? Se bodo strinjali? Le kaj si bodo mislili? Me bodo sprejeli kot Bastianovo ženo?