Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Čet Mar 18, 2010 1:27 am

S prsti mi je odmaknil pramen las z obraza. Nežno me je pogledal in se mi zadovoljno nasmehnil. Tiho je šepnil "čudovita si." Nekaj časa me je še opazoval in se mi smehljal pri tem pa me je božal po laseh "mislim, da je čas, da ustaneva. Pripravil ti bom zajtrk, potem pa greva ven." Lenobno se je prevalil in počasi zlezel iz postelje. Medtem, ko se je oblačil sem zaprla oči in uživala v sreči in sprostitvi, ki me je prežemala. Ko sem zaslišala ropotanje posode sem končno vstala še sama. Počasi sem se oblekla in lase spela v kito. Ravno, ko sem vstopla v majhno kuhinjico v kateri je prijetno dišalo po kavi in omleti ter popečenemu kruhu in se namenila proti mizi se je oglasil zvonec na vratih. Brez da bi prišlek počakal, da mu kdo odpre vrata je vstopil. "Zdravo Ema" sem slišala bratov glas. "Groza, a sploh kdo zna pozvoniti in počakati, da mu odprem vrata ali ga vsaj povabim naprej. Prav vsi po vrsti samo pozvonite in vstopite, nobene zasebnosti ne poznate" sem zavpila nazaj in brata so moje besede zadele prej predno sem ga lahko videla. "Oprosti ljubica, toda predvideval sem, da težko hodiš zato sem si drznil vstopiti" mi je skesano odgovoril Rok in ko je v kuhinji zagledal še Bastiana se je nagajivo nasmehnil "mislim, da se boš morala naučiti zaklepati vhodna vrata." "Bi zajtrkoval z nama" ga je iskreno vprašal Bastian in z roko pokazal na bogato obleženo mizo na kateri je bilo več kot dovolj hrane za vse. "Samo kavo, prosim" je odvrnil Rok in se udobno namestil na enega od stolov pod oknom. "Vidim, da Bastian lepo skrbi zate. Ali še kaj potrebuješ" me je Rok vljudno vprašal in pri tem gledal samo mene. "Saj sem ti rekel, da bom jaz poskrbel za njo, nič takega ni za kar ne bi mogel poskrbeti" mu je rahlo jezno odvrnil Bastian. Moška sta se gledala in šopirila, kot bi mene ne bilo v prostoru. "Nehajta prosim" sem rekla in ko sta me oba pogledala sem rekla Roku "Bastian lepo skrbi zame in hvala nič ne potrebujem, prosim ne obremenjuj se z menoj." "No saj sem rekel, da lepo skrbi zate samo kolikor vidim je s seboj pripeljal tudi svoja dva psa" je izletelo iz Roka. "Poslušaj to je moje stanovanje in mene psa ne motita. Še več psička je pravzaprav moja" sem vzrojila nad bratom. V kuhinji je za trenutek zavladala mučna tišina. "Tvoja" je čez nekaj časa zajecljal moj brat. "Ja moja in Bastian skrbi za njo namesto mene" sem ostala odločna. "Glej prav, to je tvoje življenje in tvoje odločitve ne bom ti solil pameti. Ponavljam, če kaj potrebuješ veš kje me dobiš. Zdaj pa grem. Hvala za kavo" je prijazno rekel Rok in se napotil proti vratom. Obrnil se je in se mi nasmehnil "predvidevam, da mama ne ve nič o tvoji psički, ne bom ji povedal. Lep dan vama želim" je še pristavil in izginil skozi vrata. Tudi sama sem se nasmehnila in pogledala Bastiana, ki me je resno opazoval "mislim, da si mojemu bratu všeč in da te je sprejel. Vseeno oprosti njegovemu obnašanju veš od kdaj pomnim je bil preveč zaščitniški do mene. Se bo že unesel, ne skrbi" sem mu dejala. Ko je videl da sem sproščena in da se smehljam se je tudi sam nasmehnil, nagnil se je čez mizo in me poljubil nato pa zamrmral "zdaj pa pojej do konca, da lahko greva v naravo."

Nazadnje urejal/a Marcelina Sob Mar 20, 2010 8:46 pm; skupaj popravljeno 1 krat

Kar nekaj časa je trajalo, da je Bastian vse postoril. Pomagal je meni, da sem se oblekla, nahranil je psa, in pripravil vse za s sabo. Saj ne bomo dolgo je rekel, pa vseeno sonce je toplo, pa prija kakšna kaplja vode za spiti. Ravno tako Svitu in Brini. Pa še vrečke za iztrebke ne pozabi sem mu dejala. O to imam pa vedno s sabo v avtu je odvrnil. Najprej je odpeljal psa v avto, potem pa je prišel še po mene. S kakšno lahkoto me je skoraj nesel do avta.
Odpeljali smo se do najbližnjega parka. Kako lepo je bilo na soncu. Bastian je z Brino in Svitom šel malo naokrog, jaz pa sem uživala na klopci.
Podoživljala sem vsak trenutek najinega jutranjega ljubljenja, do potankosti. Zares sem zaljubljena do ušes v njega. Pa on, kakšen obraz zadovoljstva je imel potem, ko sva oba prepotena obležala na postelji. Zakaj do sedaj še nisem nikoli občutila takšne ekstaze ob ljubljenju. Pa sem imela, vsaj jaz sem mislila tako, par resnih zvez. Mogoče nisem dovolj ljubila in bila ljubljena. Ja to bo ... sem kljub sončnim očalom z zaprtimi očmi razmišljala.
Sem mislila, da je oblak zakril sonce, ko se je naredila senca. Še vedno z zaprtimi očmi rečem: Si že nazaj Bastian, kje pa sta Brina in Svit ? Nekaj me je prešinilo in pogledam.
O kristus ... prišel je on, ki sem ga najmanj želela videti. Bil je Samo, prevzeten sin dobre prijateljice moje mame. S svojim ciničnim nasmehom je začel, živjo Ema, kdo bi si mislil, da te bom tukaj našel.
Kaj je z mano je seveda vedel, saj je on delal na urgenci in sporočil bratu. Si sama, kako si prišla sem, je bil s svojimi vprašanji vsiljiv. Nisem sama, sem osorno odgovorila, prijatelj me je pripeljal. A tisti, ki se je izdajal na urgenci za tvojega moža. Kri mi je pognalo v glavo. Ko bi mogla bi takoj stekla stran. Ker pa tega nisem bila v stanju storiti, sem mu odvrnila, ja tisti prijatelj, ki mi je več, kot samo prijatelj.
A tako, je nadaljeval Samo, njemu se boš dajala, jaz pa nisem bil dovolj dober zate. Ali tvoja mama že ve? Je razburjen nadaljeval in se penil.
O bog samo da bi prej odšel, preden se vrne Bastian, samo to mi je rojilo po glavi, tako da ga tudi slišala nisem več, kaj vse je še nakladal. Potem pa mi je že vse presedalo: Prosim te odidi že vendar, midva sva si povedala že vse. O to pa ne deklica moja, to si misliš ti, jaz pa menim drugače. Nekaj časa je še nergal in me žalil, potem pa je končno ves razjarjen odšel.
Odprl mi je boleče rane, ki mi grenijo en dobršen del mojega življenja. Kar najhitreje se moram pogovorit z Bastianom, da mu Samo ne bo nesramno nakladal neresnice.Samo, da ga ni več tukaj sem trepetala, ko sta Brina in Svit pritekla k meni.
Z vso močjo sem poskusila na obraz narisati nasmešek, kar mi je tudi uspelo, hvala bogu ... za danes sem rešena težav. Za Brino in Svitom je prišel še Bastian. Si uživala Ema na sončku je vprašal in me objel. Seveda sem sem mu odvrnila in obenem mislila, ko bi ti vedel. No malo bom še jaz posedel, potem pa gremo domov, če ti je prav. Seveda mi je, sem odvrnila saj sem povsem odvisna od tebe, tako in drugače. Meni je to v veselje je odvrnil Bastian, da bi le tako dolgo ostalo ...

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Sob Mar 20, 2010 1:14 am

Objeta sva sedela na klopi in se predajala božanju toplim sončnim žarkom. Držal me je v svojem objemu in jaz sem mu naslanjala glavo na ramo. S prsti sem risala neznane like po njegovem stegnu ne da se tega sploh zavedala. Mižala sem in uživala v njegovi bližini in njegovem varnem objemu. V tistem trenutnku je moja glava bila prazna, saj nisem želela misliti na Samota in ne na Aljaža in najino grozno zgodbo in o tem kaj je vse mama naredila, da je prepričala Aljaža, da me je zapustil pred oltarjem. Ne trenutno nisem smela podleči tem starim negativnim čustvom, nisem še bila pripravljena spoprijeti se z njimi. Brez misli sem sedela, se stiskala k Bastianu, poslušala drobno ptičje petje, ki se je mešalo s pasjim veseljem in se trudila biti sproščena in srečna. Čutila sem Bastianove prste na svoji bradi. Nežno mi je obrnil glavo, da sva se gledala iz oči v oči. brez besed me je prisilil, da sem odprla oči in se zazrla v neverjetno modrino, ki me vsakič sproti preseneti in obnori s svojo lepoto. Tokrat sem v njegovem pogledu zaznala potrtost in rahlo žalost. Prisilia sem se, da se nisem ob tem zdrznila. Šepetaje me je vprašal "kaj je narobe Ema?" "Nič ni narobe Bastian, prav vse je super in tako vesela sem, da si ob meni" sem dejala z iskrenim veseljem, ki se je ob misli na Bastijanove spretne poljube pretakalo po meni. "Si prepričana, toliko te že poznam, da vem, da te nekaj razjeda in muči. Res upam, da se nisi premislila glede mene" je rekel resno in s strahom. "Oh Bastian ne nori, saj te vendar ljubim" je izletelo iz mene. "Kaj pa je potem narobe Ema" je nekoliko pomirejno vprašal in me še tesneje privil k sebi. Nežno me je poljubil in tiho rekel "prosim povej mi, veš da mi lahko zaupaš, nič me ne bo odvrnilo od tebe in nič ne more uničiti moje ljubezni."

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Mar 21, 2010 9:59 pm

Prav Bastian, tudi jaz mislim, da pač moraš vedeti stvari, ki mi segajo nedaleč v preteklost. Pojdiva domov, tam se sprostiva in ti vse razložim.
Prav Ema, naj bo tako. Brino in Svita je dal na povodec, meni pa pomagal, do avta. Vseskozi sem si ponavljala, da je to v redu, da se Bastianu izpovem. Po drugi strani pa mi je razbijalo v srcu, kaj če me ne bo razumel. Pot ni bila dolga do doma. In bolj ko smo se bližali domu, bolj mi je zazbijalo srce. Oba sva bila bolj tiho, kot ne, saj sva oba razmišljala vsak po svoje. On, kaj bo izvedel, jaz kako mu predočiti mojo zgodbo.
Doma je Bastian najprej poskrbel za oba psa, potem pa je še meni pomagal, da zlezem v udobnejša oblačila. Skuhal je kavico jo postavil na mizo me pogledal malce nagnil glavo in privzdignil obrvi, v znak poslušam te Ema. Vsedel se je k meni me objel okrog vratu in nadaljeval. Če nisi pripravljena govoriti tudi prav. Bova drugič o tem. Ne sem bila odločna, danes ti povem, sem obljubila, da ne bom imela skrivnosti pred tabo.
Takole je bilo. Kot veš nisem več rosno mlada. Bila sem že zaljubljena.
K nam so redno prihajali prijatelji moje mame, ki imajo sina Samota. Samo ? Kje sem že slišal za njega me je prekinl Bastian. Aja na urgenci sedaj se spomnim, nek važen tip. No in ker sta moja mama in mama od Sama, kar določili da sva midva par, si je tudi on domišljal, da sem jaz njegovo dekle. Res da sva hodila skupaj v kino na predstave, ker me je moja mama zaupala samo njemu, drugače nisem smela nikamor, sem se pač vdala v usodo in to varstvo pod narekovaji tudi sprejela. Sčasoma je postajal vsebolj pokroviteljski in posestniški do mene, kar pa me je močno motilo. Povedala sem mu, da nisem zaljubljena v njega, da sva samo prijatelja. Jaz sem mislila, da je to vzel na znanje ... a žal to sem mislila, samo jaz. Saj ne rečem, godilo mi je, ko je prišel po mene, da sva kam odšla. In tako je trajalo, kar nekaj časa mislim, da kakšno leto.
Potem pa je prišlo, na nekem potepu, ki sem ga pri mami komaj izprosila, smo se z Ano in Oto spoznali z neko družbo. Tam je bil tudi Aljaž. Fant, ki mi je takoj padel v oči. Tudi jaz njemu nisem ostala neopažena. Prisedli so k naši mizi in pogovor se je začel. Bil je prijeten na pogled in pogovor. Lahko bi rekla, ljubezen na prvi pogled.
Aljaž me je vprašal, če imam fanta. A jaz sem mu odgovorila da ne. Saj jaz Samota resnično nisem imela za fanta. In tako se je začelo. Doma sem govorila, da sem z Oto ali Ano v resnici pa sem se dobivala z Aljažem.
Pa me je mama nekega dne ujela na laži, pravzaprav sem se sama. Doma sem rekla, da grem k Oti, Ota pa me je prišla iskat domov. Kakšno moralno pridigo sem doživela. Ko pa sem mami povedala, da imam fanta Aljaža, jo je skoraj kap. Ja kaj pa Samo, ali imaš kar dva je vpila po hiši. Tega ne bom nikoli pozabila. Takoj je poklicala Sama, ki je pridrvel, kot burja. Vse mu je povedala, potem pa se je še on zadiral in vpil nad mano, da sem navadna cipa. Jaz te vozim okoli, z drugimi se pa dol daješ, je bil nesramen ti bom že pokazal.
Nisem bila sposobna, da bi se branila. Samo jokala sem in bila čisto na tleh.
Samo nekaj časa potem ni prihajal k nam. Mama pa me je kar naprej morila, da naj se mu opravičim. Le zakaj se ji rekla, saj do njega nimam nobene obveznosti. Vsak dan me je nadirala in zlivala bes nad mano.
Jaz pa se nisem uklonila. Nekega dne sem pripeljala Aljaža domov. Kakšen obraz je naredila, bila je kot fantom v operi, pol obraza rdečega, pol belega. Aljaž je to takoj opazil. Bil je toliko vljuden, da se ni takoj obrnil in odšel. Kavo smo spili a v tistem napetem vzdušju. Tako da, ko je odhajal je rekel Aljaž, tukaj pa jaz nisem dobrodošel. Ah kaj bi, sem mu odvrnila, saj se bo navadila na tebe. Nisem se pripravljen vsiljevati v vašo hišo Ema. Če pa si pripravljena, da se odseliš se pa takoj poročiva, kajti s tabo bi imel rad družino.
Kako mešani občutki po eni strani mamina obdolževanja, po drugi pa Aljaževa snubitev, poroka.
Tako sem bila vzhičena, da sem takoj mami povedala, da me je Aljaž zasnubil. Spet je pobesnela, ne v naši hiši ne bo nobeden drug, kot Samo si me razumela Ema.
Se bom pa odselila, sem ji zabrusila nazaj. A tako, potem pa kar spokaj in lahko takoj greš. Kam čez noč, kje na hitro dobiti stanovanje, ko imamo svojo hišo. Sto problemov se je naenkrat zgrnilo nad mano.
Potem pa se mi je le posrečilo. Zvedela sem za to stanovanje v najem. Takoj sem se odselila in zaživela skupaj z Aljažem. Načrtovala sva poroko. Aljaž pa je postajal, kar nekako hladen, zaradi mojih doma. Pa kaj sem jaz hotela, ne morem jih spremeniti, da bi ga vzljubili. Vse stike z domačimi sem prekinila. Pa še stike z Oto in Ano sem zanemarila.
Potem pa nekega dne popoldne, ko sem bila sama doma pozvoni pri vratih. Sem mislila, da je Aljaž pa sem zaklicala, saj je odklenjeno. Ker sem bila v kuhinji, nisem takoj videla kdo je, ko pa sem prišla v dnevno sem okamenela. Na sredi dnevne je stal nekoliko okajen Samo. Ja kaj pa ti tukaj sem ga vprašala? Ja malo sem te obiskal, pogrešal sem te Ema je izdavil. Prosim te pojdi sem mu rekla. Vsak čas bo Aljaž doma. Kako si sploh izvedel, kje sem? Sem ga vprašala. Ja tvoja mama dela čudeže je odvrnil. Nepovabljeno se je kar vsedel na kavč in obsedel. Nisem vedela, kaj storiti. Še enkrat sem mu rekla, prosim pojdi ne bo dobro, da se srečata z Aljažem. Le kaj mi more, saj smo dolgoletni družinski prijatelji, se je branil in se cinično režal. A mi ne boš skuhala kave je še naprej sitnaril. Ne sem rekla.
Takrat pa vstane pride proti meni, me zgrabi za roke in odvleče na kavč. Drobna, kot sem, se mu nisem mogla upreti, čeprav sem se branila, kolikor se je dalo. To ga je le še bolj razburilo. Toliko časa sem te vozil okrog, ti stregel, danes boš pa ti meni, je bil glasen. Z eno roko je prijel obe moji roki, mi jih privzdignil nad glavo, z drugo roko pa je začel trgati bluzo iz mene. Začela sem prositi in ga rotiti, a on se ni dal zmesti. Nadaljeval je, z grobo kretnjo mi slekel hlače in se zraven slinil. Danes bom dobil, kar mi že dolgo pripada je ponorel. Popadla me je groza, izvijala sem telo, da bi se rešila trdega objema, pa mi ni uspelo. Ko pa je hropeč že skoraj svojo grdo namero uresničil, se je zraven kavča pojavil Aljaž.
Skoraj bi me kap, jaz vsa razgaljena na kavču, Samo na pol gol nad mano. Kaj si je takrat mislil Aljaž, je vedel samo on sam. V hipu se je obrnil in zapustil stanovanje. Na vratih je še rekel, lahko dokončata, jaz se pa enkrat oglasim po svoja oblačila ali pa tudi ne. Močno je zaloputnil vrata za sabo.
Samo se je skobacal z mene. Brez besed si je začel zapenjati srajco in hlače. Niti pogledal me ni, ko je odšel. Še vrata so ostala odprta za njim. V joku in ponižana od obeh me je stresal krč gnusa. Vstala sem odšla v kopalnico, da sperem s sebe vso sramoto, ko sem jo doživela, pa je žal nisem mogla sprati. Kajti to se je zalezlo v mojo dušo.

Ko sem končala sem se vsa začela tresti, Bastian pa me je prijel za roke in rekel. Ema kar je bilo je bilo. Ni bilo lahko za tebe. Preživela si hudo preizkušnjo v življenju. Hvala, da si mi zaupala. Verjamem ti. Tudi zate bo lažje. In res, kamen se mi je odvalil od srca.
Ema samo nekaj me še zanima. Ali se je kdaj Aljaž pozneje oglasil po oblačila ali ga je zanimalo, kaj se je zgodilo? Ne sem mu odvrnila. Po telefonu mi je rekel, da tega prizora ne bo nikoli pozabil, tako da nima smisla, da še nadaljujeva najino zvezo. Kadarkoli bi se me dotaknil, bi se spomnil na ta dogodek. Oblačila pa sem mu enkrat dostavila domov, takrat pa je bil že poročen z drugo.
Kaj pa Samota si kaj prijavila je še zanimalo Bastiana? Ne sem mu rekla. Vem da bi Samo vse zanikal, mene bi pa vlačili po sodniji in javno prali moje zasebno življenje. Vse rane sem zdravila s časom Bastian. Ko pa sem spoznala tebe, pa mislilm, da ne rabim več tega časa. Ti si moje zdravilo za dušo.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Pon Mar 22, 2010 2:03 am

Globoko sem vdihnila in zamižala. Bastian je čutil, da nisem še končala in mi je dal čas. Ni me prekinjal in ni me silil, da povem naprej. Samo sedel je nasproti mene in mi s svojimi prsti gladil roko. "Danes v parku" sem tiho nadaljeval "danes je prišel Samo. On me je spravil v slabo voljo. Veš ni pozabil kaj je storil in dejanja tudi ne obžaluje. Prav tako ve, da mami in bratu nisem povedala kaj se je zgodilo. In koliko ga poznam lahko rečem, da bo tudi naju poskušal spraviti narazen." Čeprav sem ves čas bila pogumna in sem z neko mirnostjo vse povedala Bastianu nisem več zdržala in sem zajokala. Solze so same tekle po mojih licih in v prsih me je tiščalo. Ob enem pa sem se počutila grozno. Le kaj bo naredil Bastian mi je rojilo po glavi. Ali mi verjame, me res razume, se bo boril zame. Zame - nikdar v življenju nisem imela toliko problemov kot jih imam sedaj in nikdar nisem toliko jokala kot zdaj v njegovi družbi. Kaj če se me je že naveličal? Od groze me je stresel nov krč joka.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Pon Mar 22, 2010 9:41 pm

Za vse nazaj sem se izjokala. Saj takrat sem ostala sama s svojo bolečino, nisem imela človeka, da bi mu zaupala. Bastian pa me je samo opazoval. Ponudil mi je robec z besedo. Nehaj jokati Ema, sem ti že povedal, kar je bilo je bilo. Če pa imaš na sumu, da bo Samo poizkušal še pri naju, se pa presneto moti. Prav tako tvoja mama, če ima res svoje prste vmes. Po tvojem pripovedovanju o vsem sem dobil občutek, da temu fantu Samu ne bi škodil, še kakšen razred več osnovne šole. Tam naj bi že, kot otroci in seveda predvsem doma, pridobili kulturo, ki jo je treba skozi življenje, še negovati in plemenititi. A to je ta kavč? Ja sem komaj izdavila. No v bližnji prihodnsti ga zamenjava, da ti ne bo dregal v spomin.
Pomirila sem se, saj je bastian deloval name, kot psihiater.
A veš Ema, da imaš pojutrišnjem že kontrolo. Zjutraj bova zgodaj odšla, da greva potem lahko še na sprehod. Pa ne spet v park sem rekla. Ja zakaj pa ne, če se boš pred Samom skrivala bo imel še večji užitek. Ne boj se saj bom vseskozi s tabo. no potem pa, ja sem odvrnila.
Ta večer mi je pomagal, da sem se udobno namestila v postelji, potem pa je takoj odšel. S sabo je hotel odpeljati oba psa, pa sem ga prosila naj mi Brino pusti, da ne bom tako sama. Strah me je bilo,da se ne bi ponovilo, kar sem danes ponovno podoživela. Ne boj se Ema, bom zaklenil za sabo, tako menda ja ne more nihče noter. S poljubom se je poslovil, slišala sem še, da je preveril če je res zaklenjeno.
Brino, ki ponavadi leži pod mizo sem poklicala k sebi, dovolila sem ji da je ležala pri meni. Kako toplo bitje. Stisnila sem se k njej in poslušala njeno bitje srčka.
V glavi mi je blodilo, kaj si sedaj misli Bastian. A pri sebi sem imela nekakšen mir, ki mi je prej grenil marsikateri trenutek. Kar naenkrat sem se spomnila, tudi mami in Roku bi morala povedati, da ne bom samo jaz tista grda nehvaležna račka.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Tor Mar 23, 2010 1:08 pm

Še sama ne vem kdaj sem zaspala. Celo noč sem spala ne, da bi se premaknila ali kaj sanjala. Očitno sem bila res utrujena in za povrh sem še podlegla stresu in ves tisti jok. Zbudilo me je Brinino premikanje. Počasi sem odprla oči in videla, da je skočila s postelje in se zapodila proti vhodnim vratom. Skozi okno so v sobo prodirali sončni žarki in obljubljali lep in topel dan. Slišala sem škrtanje ključa in se zadovoljno nasmehnila saj je le Bastian imel ključ. Ponovno sem zaprla oči in se počasi začela pretegovati. Čutila sem, da se je vzmetnica pod menoj malo upognila in še predno sem odprla oči sem čutila njegove močne roke na svojih ramenih in toplo sapo na vratu. Zamrmral je "dobro jutro zaspanka" in ne da bi počakal moj odgovor pritisnil svoje ustnice na moje. Roki sem ovila okoli njegovega vratu in ga še bolj povlekla v svoj objem. Tako dobro je dišal in njegova gladka danes obrita koža je imela svilnati dotik, ko se je z obrazom podrgnil ob mojega. Zasmejal se je in odmaknil od mene. Vstal je in potegnil pokrivalo ter me dvignil v naročje in odnesel v kopalnico. Brez velikih besed me je slekel in stuširal. V njegovih očeh sem opazila občudovanje pomešano s poželenjem. Nikamor se mu ni mudilo, počasi me je obrisal in nato začel ljubkovati. Pripeljal me je do samega roba in ko nisem več zdržala sem ga začela rotiti naj se mi že enkrat pridruži v postelji in poteši mojo vse večjo potrebo po njem. Ravno, ko si je začel s počasnimi gibi odpenjati hlače se je zaslišal zvonec. Najprej sva samo strmela en v drugega in se tiho strinjala, da ne odpreva, toda ker je tisti, ki je bil pred vrati začel kljukati in ker so bila vrata zaklenjena še neutrudno zvoniti se je Bastian le odpravil odpreti. Med potjo si je zapel srajco in jo zatlačil za hlače, meni pa je zaprl vrata spalnice, da bi se lahko počasi oblekla. V sebi sem se hudovala in preklinjala tistega, ki se je drznil, takole naju prekiniti. Ko sem zaslišala glasove sem otrpnila. Ledeni prsti groze so stisnili moje srce. Pred vrati ni bil nihče drug kot moja mama v družbi Samota in njegove mame.

Bastian pa, kot vedno razsoden človek jih lepo kulturno pozdravi in z obžalujočim glasom reče: O draga družba, danes ste pa slabo naleteli, če ste prišli na obisk k moji Emi. Prav zdaj jo namreč peljem na kontrolo. Močno se opravičujem, ampak resnično, prav zdaj se oblači in ureja, da bova odšla.
Poslušala sem, kaj se bo nadalje zgodilo. Nekaj časa je bila pri vratih tišina, potem pa Bastian spet reče: Ji mogoče, kaj sporočim, je kaj nujnega? No če je pa tako, se pa oglasimo drugič je bilo slišati mojo mamo.
Kako sem si oddahnila, ko so se vrata zaprla za njimi. Le zakaj mi vedno, strežejo po sreči. Ne sedaj ne bom dovolila da mi spet na oduren način prekrižajo usodo.
Bastian se je vrnil v sobo in zmajeval z glavo. Kakor muha je sitna tvoja mama. Pa še nekoga je pripeljala zraven Ema. Nisem čisto prepričan, je bil to mogoče tisti Samo ? Spomnim se ga, sicer bolj medlo iz urgence.
Ja sem zajecljala, Samo je bil in njegova mama. Kaj se ga še vedno bojiš Ema? Ne da se ga bojim, strese me, ko ga vidim. In veš kaj Bastian, odločila sem se, da povem ta dogodek tudi moji mami, da ga ne bo imela za tako idealnega moškega. Prav pri njej je zvedel, kje sem doma.
To je tvoja stvar Ema, kakor hočeš v bistvu pa imaš prav. Zakaj bi skrivala, saj nisi bila ti kriva.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Pet Mar 26, 2010 9:53 pm

Videla sem, da mi Bastian povsem verjame. To me je opogumilo. Iztegnila sem roke proti njemu z besedami: Pridi Bastian nazaj k meni v posteljo, saj imava čas. Kontrolo imam šele jutri.
Ni se dal dosti prositi, na hitro je slekel, kar je imel od prej na sebi. Naredila sem mu prostor in odgrnila odejo. Smuknil je k meni in mi med ljubkovanjem zašepetal, Ema ne veš kako te ljubim. Morda se sliši stara obrabljena fraza, ampak v meni je tisti trenutek strast dobila krila. Privila sem se k njemu, njegove roke pa so potovale po mojem telesu in vzbujale neizmerne užitke. Roke mu niso bile več dovolj, začel me je poljubljati od ust, naprej do vratu, ljubkoval mi je prsi in nato zdrsnil še nižje. Kakšni užitki so mi stresali telo, lahni kriki so mi ušli od zadovoljstva, kar je to bilo tudi novo za mene. Bastian je bil prežet od zadovoljstva, ko je videl, da sem z njim, kot bi bila eno. Od poljubljanja po telesu sva se spet znašla v dolgem poljubu na usta in užitku druženja; najprej počasi potem pa vedno hitreje, ki je oba stresal vse do vrhunca. Obstal je še nekaj časa v meni in me noro poljubljal. Krasna si Ema z mano, je rekel in se vlegel zraven mene. Za trenutke se nama je ustavil čas. Veš Ema je rekel Bastian, ravno to mi je všeč pri tebi, da si sama zaželiš ljubljenja z mano, da nisem jaz tisti, ki bi ti mogoče postal na vse preživeto, vsiljiv.
V odgovor sem se stisnila k njemu ga pogledala in mu rekla: Nikoli res nikoli še nisem doživela, kaj tako lepega, kot s tabo. Tudi z Aljažem sva se ljubila. Ampak pri njemu ni bilo strasti. Vse je bilo, kar nekaka rutina, tako da sem mislila, da pač to je to.
Spet me mavec ni niti najmanj motil, nasprotno mislim, da je ravno mavec oziroma moj padec kljuboval naključju, poleg Brine seveda, da sem srečna z Bastianom.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Mar 28, 2010 11:32 pm

Lenobno sva poležavala in se ljubkovala. Gladil me je po hrbtu in se igral s pramenom mojih las. Počutila sem se kot princeska. Nasmehnil se mi je, ko sem se poželjivo stegnila po njegovih ustnicah. "Punca čisto si me izčrpala, zato greva najprej nekaj pojest potem lahko nadaljujeva" je rekel in počasi vstal. Lenobno si je oblekel hlače in srajco, ki jo je pustil odpeto, da so njegove mišičaste in ravno prav poraščene prsi budile novo poželenje v meni. Njegovi lasje so bili umetniško razmršeni in njegov dih jemajoč nasmeh je bil namenjen samo meni. Tokrat se ni trudil s pripravo hrane, ne tokrat je vzel telefon in poklical v najbližjo pizzerijo, da nam prinesejo hrano domov. Medtem, ko sva čakala na pizzo je skuhal kavo, jaz pa sem si oblekla zapeljivo oblekico v živih, pisanih barvah, ki je poudarila moje obline. Ravno, ko me je potegnil k sebi v naročje in mi ukradel poljub se je oglasilo pisakjoče zvonenje mojega telefona. Slušalka je bila še vedno na mizi, zato mi jo je podal. "Zdravo Ema samo preverjam kako si, kaj počneš, kako se počutiš" je vrelo iz Otinih ust na drugem koncu linije. "Nič posebnega ne počnem" sem nekam trdo odgovorila in z usti oblikovala ime Ota, tako, da bi Bastian lahko vedel s kom govorim. Še predno mi je uspelo Oti kaj več povedati mi je Bastian vzel slušalko in se sam začel pogovarjati z mojo prijateljico "zdravo Ota" je rekel smeje "ravno pijeva kavo in čakava na pizzo. Veš Ema, ki mi trenutno sedi na kolenih me je prejle tako izčrpala, da nisem bil sposoben skuhati kosila. Drugače se Ema čudovito počuti in jutri ima kontorlo in prosim nič ne skrbi po kontorli jo bom odpeljal za nekaj dni v sestrino počiitniško hišico na obalo." Nisem slišala kaj mu je Ota odgovorila a videla sem, da se je nasmehnil "Ja super se bova imela, hvala in adijo" je rekle in odložil. Še vedno se je smehljal "vse preveč ljudi skrbi zate in jaz bi te rad imel nekaj dni samo zase, saj boš šla z menoj na mini počitnice, samo midva in najina psa?" Ni počakal mojega odgovora saj ga je najverjetneje prebral z mojega presenečenega in hkrati veselega obraza, ki je bil oblit z rahlo rdečico, saj je tako meni nič tebi nič najino spolno življenje razlagal moji najboljši prijateljici.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Tor Mar 30, 2010 8:43 pm

Pa po pravici povedano, me tudi motilo ni dosti, da je malček pokomentiral z Oto in ji povedal svoj načrt.
Dan je minil, kar prehitro. Povsem sproščeno sva se pogovarjala. Povedal mi je, da ima doma še mamo in sestro, katera pa da že ima svojo družino. Stanujejo pa vsi v hiši, brez razprtij, kakršne sem imela jaz. Imam plan, da te peljem domov k nam, da te predstavim. Pri tem mi je gledal v oči, da takoj zazna moje misli. Kot da bi me bral, je odgovoril,saj ne še takoj ne zdaj. Ko bo pravi čas za to. Prikimala sem, saj mi je bila ideja všeč.
Zvečer pa je Bastian odpeljal oba psa k sebi domov, rekoč: Ne vem koliko časa bova jutri čakala na kontroli, pa je moteče, da sta psa zaprta dlje časa v avtu. Povsem sem se strinjala z njim.
Poslovil se je in mi naročil: Jutri pridem ob sedmih Ema, bodi pripravljena. Poljub na čelo, lahko noč mi je še zaželel, pa ga že ni bilo več. Zaklenil je za sabo in to še dodobra preveril.
Kakšna praznina je naplavila moje stanovanje. Pa še odšel ni dobro, pa ga že pogrešam. Če pomislim nazaj, kakšno kalvarijo sem preživela, sem sedaj zadovoljna, da se je vse skupaj zasukalo, tako kot se je. Nasmehnila sem se sama sebi in odkracala v kopalnico.
Pripravila se bom kar danes, sem tuhtala, saj se ne bom toliko spotila ponoči, da zjutraj ne bom imela veliko dela. Z vrečko na mavcu sem se stuširala in smuknila v svežo srajčko. Ko pa sem se že hotela pokriti v postelji pa zazvoni mobi. Vzamem ga v roke in pogledam. Samo številke so bile nanizane na ekrančku. Nisem se hotela javiti, saj imam za vse svoje domače, prijatelje in od Bastiana zraven številk napisana še imena. Tako, da ... preprosto izključila sem ga ... prav tako sem slušalko dvignila iz stacionarca in jo položila zraven telefona.
Ko sem tako pokrita ležala v postelji, mi je prišlo na misel. Le zakaj so prišli. Če mi mislijo spet soliti pamet se bridko motijo. Ne bom več takšna tepka, sedaj imam ob strani mojega Bastiana. Kako ponosna bom jutri ob njem. Objela sem blazino, na kateri je ne dolgo nazaj lažal Bastian in uživala.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Sre Mar 31, 2010 8:20 pm

Sem mislila, da sanjam, ko sem začutila božanje po licu in šeptanje na uho: Vstati bo treba zaspanka, se nisva dogovorila, da me že počakaš. Vsa kremižljava pogledam naokrog in se zavedam, da sem zaspala.
Ojoj sploh nisem slišala ure Bastian, oprosti mi. Sinoči sem zaspala, kot angelček držeč blazino, na kateri si ti včeraj ležal.
Eh saj ni hudega, se mi je kar zdelo, da bo nekaj takega pa sem prišel prej. Sedaj pa kar hitro pokonci.
Pomagal mi je, da sem se umila, oblekla in na hitro spila kavo. Jesti ni bilo več časa.
Vožnja ni bila dolga, samo kje najti prazen parkirni prostor. Kar nekaj časa je vozil naokrog, da sva našla prazen prostor.
Ko pa sva prišla na kirurški oddelek, kjer sem imela kontrolo pa skoraj da te kap. Vse polno čakajočih in stokajočih ljudi. Bastian je na glas modroval, to bo še danes čakanja. Poiskal je prazno klop, da sem se vsedla, oddal je mojo napotnico in prisedel k meni. Kako ponosno sem sedela zraven njega, kako da ne, saj to je človek mojega življenja. Nekaj časa sem oklevala, potem pa sem ga prijela za roko. Ni se branil nasprotno stisnil se je bližje k meni. Bova pač mogla počakati, saj ko enkrat začnejo, gre hitro naprej.
Tako nekaj časa sediva, ko sestra pokliče gospa Ema Novak vi greste najprej na slikanje, potem pa nazaj k nam. Bastianu je dala v roke neke papirje in sva odšla.
Ko tako iščeva po hodniku kje je rentgen, nasproti pride ... kdo drug ... Samo ... zastrmi se v naju in reče s priprtimi očmi: Živjo Ema ali nismo imeli včeraj kontrole? Bastiana je namenoma spregledal, kar je tudi takoj opazil. A Bastian se ni dal zmesti. Odgovoril je: Ja včeraj bi morala imeti, pa so prestavili za danes. Jaz sem bila tiho. Ni se mi zdelo ubadati z njim, preveč hudega mi je storil.
Smem vprašati, kam gresta sedaj? Je nadaljeval Samo. Na slikanje je odvrnil Bastian, pa bova že našla. Lahko ti pomagam,da boš prej na vrsti Ema, je še dodal Samo in še naprej gledal mimo Bastiana. Ne hvala ni treba, mu je odvrnil Bastian. Bova že sama uredila vse.
No potem je pa vse v redu je rekel Samo in odkorakal z visoko dvignjeno glavó.
Takoj sem vedela, da to ne bo dobro, pa me je spet prešinila misel, saj je Bastian pri meni. Če drugega ne, bo imela mama pripombe čez naju.Takoj v tistem hipu pa sem se spomnila, kar sem se že odločila. Povedati moram mami, kar se mi je zgodilo, oziroma, kaj mi je storil Samo, predvsem pa mu je pri tem pomagala tudi ona.
Pred rentgenom ni bilo veliko ljudi, tako da sem bila kaj hitro na vrsti. Slikali so mi nogo čez mavec.
Mislim, da vse lepo kaže je rekel zdravnik, ki je kasneje pregledal sliko. Bilo pa je kar grdo. Obrnil se je k Bastianu in mu rekel: Kar tako še naprej lepo skrbite za ženo gospod Novak, noga mora še mirovati. Seveda bom, mu je odvrnil Bastian. Spet me je prevzel ponos, kakršnega ne zanm opisati.
Ko pa sva se odpeljala proti domu pa smeh. Zdravnik te je preimenoval kar v gospoda Novaka sem rekla Bastianu. Ja je mislil, da sem tvoj mož, ko je imel tvojo kartoteko pa mu je bilo vse jasno. Kako sproščeno sva se pomenkovala. O Samu pa niti besede.
Najedla se bova doma Ema, spokala nekaj tvojih oblačil, se odpeljala do naše hiše, da vzamem še jaz svojo potovalko in psa, pa odrinemo v hišico na obali. Tako lepo je bilo to slišati, da sem se kar bala, da se vse skupaj ne bo uresničilo.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Sre Mar 31, 2010 11:34 pm

Ravno, ko sva vstopila in zaprla vhodna vrata je stacionarni telefon začel zvoniti. Bastian mi je pokazal na sedežno sam pa stopil v spalnico po slušalko. Začudeno sem ga pogledala, saj sem se prav dobro spomnila, da sem sinoči izklopila oba telefona. "Danes zjutraj sem opazil, da si izklopila telefon, predvidevam, da si se hotela naspati jaz sem ga vključil nazaj, da ne bi kdo pomislil, da je kaj narobe s teboj" mi je rekle skozi prijazen nasmeh pri tem mi je podal slušalko in se napotil v kuhinjo. "Prosim" sem se oglasila in pri tem želela imeti vesel glas saj sem pred tem preletela ekranček in opazila samo izpisane številke mobilnega telefona, ki so mi bile znane, kljiub temu pa se nisem mogla spomniti čigave bi bile. "Pozdravljena Ema" je rekel moški glas na drugi strani. Takoj sem ga spoznala in samo zaprla sem oči in molčala. "Halo, Ema si tam, halo" je spraševal moški glas in končno sem zajamrala hladno in odrezavo "ja". "Živjo Ema Aljaž tukaj" je naprej čebljal moški, ki me je hudo prizadel in na nek način čisto spremenil moje življenje. Ker sem spet bila tiho me je ponovno poklical po imenu. "Vem kdo kliče, spoznala sem te takoj, ko si spregovoril. Sprašujem se le to kaj pravzaprav hočeš" sem bila uradna in nedostopna. Ker sem mižala nisem opazila Bastiana, ki se je naslanjal na kuhinjska vrata ter poslušal in me opazoval. "Rad bi se ti opravičil" je začel Aljaž rahlo negotovo in ker sem spet molčala je bil prisiljen nadaljevati "včeraj popoldne sem srečal Samota, ogovoril me je in povabil na pijačo. Prav dobro se spomnim kako je bilo, ko sem ga nazadnje videl in se nisem zmenil zanj, on pa je vstrajal, da mi mora nekaj razložit. No dolgo sva se pogovarjala in priznal mi je resnico o tem, kaj se je takrat zgodilo na najinem kavču. Tvoja mama je bila toliko proti meni in Samo me je s tem dejanjem, ki je bila samo igra z njegove strani hotel narediti ljubosumnega in naju ločiti. Kar mu je čisto uspelo. Zdaj poznam resnico in vidim svojo zmoto. Oprosti" je rekel skoraj jokajoč jaz pa sem še vedno molčala. Spet me je poklical po imenu. Globoko sem vdahnila in tiho spregovorila "če bi mi takrat dovolil razložiti, bi resnico zvedel še isti večer." Nastal je molk, potem se je spet Aljaž opogumil "vem, da sem bil cepec" skoraj bi zavpila seveda si bil in še vedno si cepec a sem se raje ugriznila v jezik in ostala tiho. Po premolku je spet nadaljeval "naredil sem hudo napako, ker sem te takoj obtožil, oprosti. Iz maščevanja tebi sem se tako hitro poročil z Darjo a kaj ko je nikdar nisem ljubil. Med nama je vsega konec, prejšnji mesec se je odselila in tudi vlogo za ločitev sva že dala. Samo mi je povedal, kako hudo sem te prizadel in da me še vedo ljubiš in pogrešaš", najbrž bi še kaj povedal a sem ga prekinila "kaj res, le kako Samo vse to ve, ko pa ga nisem videla že dobro leto dni" sem sarkastično vprašala in seveda se mi ni zdelo pomembno omenjati teh nekaj srečanj v tem mesecu. "Ja vseeno te že dolgo pozna, pa saj tudi ni pomembno. Pravzaprav sem mislil, če bi te lahko povabil nekam na pijačo in bi se v miru pogovorila" je predlagal. "Veš jaz se nimam kaj s teboj pogovarjat, tudi časa za pijačo nimam in si ga tudi ne mislim jemat povrh vsega pa imam moškega svojih sanj, ki ga močno ljubim in kateri je ob meni. Zbogom Aljaž in prosim nikar več ne kliči" sem rekla in prekinila zvezo ne da bi počakala njegov odgovor. Slušalko sem položila poleg sebe na sedežno in si z dlanmi pogladila po obrazu ter nato še po laseh. Počasi sem odprla oči in zagledala Bastiana, ki me opazuje.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Čet Apr 01, 2010 9:28 pm

No saj sem vedela, preveč je lepo, da bi trajalo. Spet zoprn klic Ema? Me je vprašal Bastian, medtem, ko je sedel k meni na kavč. Ja, ne moreš si misliti. Mislilm, da je Samo sedaj vključil še Aljaža, da bi me spravila na kolena. Aljaž se oprošča , da mi takrat ni pustil, da mu razložim kaj se je dogajalo ... sem razlagala Bastianu ... baje, da mu je Samo vse priznal, sedaj me prosi za nekakšen zmenek, ker je nesrečen in da se ločuje.
In kaj si misliš ti sedaj Ema o vsem tem? Za prav nič na svetu me ne premami ne eden ne drugi. Srečna sem s tabo Bastian. Ne vem zakaj se mi to še dogaja, da me nadlegujejo.
Ves pogovor sem povedala Bastianu, ta pa se je le nasmehnil, me objel in rekel: Ne boj se Ema, skupaj bova zmogla. Lahko pa na hitro končava telefonijo, midva zamenjava številke mobijev, stacionarca pa začasno izključiš. Ja ne moreš verjeti, vedno imaš pripravljeno rešitev, kot na dlani Bastian sem mu rekla. In res sva naredila tako.
V hladilniku je našel še bučke in beluše, katere je bilo treba porabiti, pa je naredil iz njih in jajčk okusno fritajo. Skuhal je še kavo. Z mlekom je prav pasala zraven. Kako je bilo dobro. Tokrat sem mu že pomagala pospraviti. Kar navadila sem se že hoditi z opornico.
Tako sedaj se bova odpravila Ema. Najprej do mojega doma, potem pa naprej proti obali. Vem, da Brina in Svit komaj čakata, da se sprehodita na dolgo turo. Odnesel je mojo potovalko v avto, jaz pa sem še zaklenila in odšepala za njim. Ko pridem do avta, Bastianu zvoni moj telefonček.
Oglasil se je. Prosim ? In nato takoj: Oprostite napačna številka. Pri tem pa se je neznasko muzal. Ko je prekinil zvezo pa v smeh. Ne vem kdo je bil, ampak kakšno začudenje na drugi strani, je hitel razlagati Bastian. Ja še včeraj je imela to številko gospa Ema Novak, kako pa da jo imate danes vi gospod. O to pa ne vem, sicer pa je dandanes vse mogoče. Vidiš Ema, kar na hitro sva ukanila dve muhi na en mah.
Kmalu sva se pripeljala do njegovega doma. Kot sem enkrat že opisala, je njihova hiša precej velika, obdana z velikim vrtom in drevjem. Zapeljal je naravnost pred vhod. Nisem upala gledati v okna, ko pa sem le malo poškilila, so se na oknu zamajale zavese. Čeprav nisem vedela, kdo je sem dvignila roko v pozdrav. Prijazna gesta tudi z druge strani, mi je dala vedeti, da tu res ni razprtij, kakršne so bile pri nas. Kar nekakšna pozitivna energija me je prevzela. Imelo me je, da bi izstopila in se sama predstavila njegovim. Pa sem pozabila, saj je v tistem trenutku v diru pritekla Brina in se zapodila proti vratom, ki sem jih odprla. Za njo pa še Svit. Ovohavala sta me in mi dala vedeti, da sta tudi onadva vesela našega snidenja. Prišel je še Bastian z potovalko odprl vrata, da sta psa skočila noter, potovalko odložil v prtljažnik, se obrnil proti oknu in pomahal. Mama je bila je rekel in te lepo pozdravlja Ema. Zardela sem, pa ne zato, ker bi mi bilo nerodno ... ne ... zato, ker mi je bilo toplo pri srcu.

Ob tej uri in sredi delovnega tedna sva kaj hitro prišla ven iz mesta in se po avtocesti napotila proti morju. Vstavil je svojo priljubljeno zgoščenko in priznam, da mi je bila glasba nadvse všeč. Že prej sem ugotavljala kako podobna sva si, poslušava isto glasbo, všeč so nama isti filmi, tudi pri hrani sva si podobna in seveda ljubezen do živali. Vsekakor bi lahko naštevala in naštevala a sem se trenutno raje posvetila Bastianu. Bastian je dober, očitno izkušen ter strpen voznik in med vožnjo sem res uživala, sproščeno sva se pogovarjala o vsem mogočem. Kmalu je Bastian ustavil v senci počivališča, da sta se lahko psa malo sprehodila. Že res, da bi psa zdržala do najinega cilja a dan je bil prelep in topel kar vabil je, da se ustaviva in naužijeva nekaj narave. Pomagal mi je iz avta do klopce, kjer sem se lenobno namestila. Bastian je še nekaj pobrskal po prtljažniku sama sem z zaprtimi očmi lovila sončne žarke. Kar naenkrat sem čutila, da se nekaj dogaja in sem lenobno odprla najprej eno oko in nato še hitro drugo ter poskočila kolikor se je dalo pri tem pa še glasno negodovala in se pritoževala. Bastian se je glasno krohotal medtem, ko je njegov fotoaparat delal klik, klik. "Nehaj Bastina grozna sem in sploh nisem fotogenična na koncu boš te slike imel za na vrt namesto strašila" sem nergala in se tudi sama že smejala. "Ema ti si vedno najlepša in nimam nobene tvoje slike. Fotografiranje je moj hobi in namen imam narediti kar se da veliko tvojih slik. Rad bi posnel tvojo sproščenost ljubezen moja" mi je rekel dokaj resno, nato pa sedel poleg mene na klop in me potegnil v svoj objem. Nisem se več upirala in v pričakovanju toplote in omame njegovih ustnic sem mu ponudila svoje. Sklonil se je in predno so se najine ustnice združile sem se že zgubila v nebeški modrini njegovih oči.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Apr 04, 2010 9:01 pm

Kmalu smo nadaljevali pot, kajti tam za Nanosom, so se zbirali temni oblaki. Se bomo, kar podvizali, da nas ne ujame toča, je na glas razmišljal Bastian. Brina in Svit sta takoj pritekla, ko sem ju poklicala. Neverjetno, kako se razumeta sem rekla Bastianu. On pa nazaj: Meni ni čudno to je usojeno, da smo mi štirje par.
Pot ni bila več dolga, kaj kmalu izza drugega tunela se je prikazalo morje. Počutila sem se kot ptica, kar poletela bi, takšno zadovoljstvo me je prevzelo. Kako lepa je naša Slovenija. Vse imamo, morje, jezera, reke, gore in prelepa mesta. Ni mi povedal točno kam se peljeva, sama pa tudi nisem hotela sitnariti. A kaj kmalu sem ugotovila, da se peljeva v Izolo. Mazerja, kako čudno so speljane sedaj ceste in obvozi, ko se izvajajo dela na cesti, bo pa potem bolje se je malce pridušal Bastian in zavil na hrib, kjer so bili simetrično postavljeni vikendi. Kako priročno vse skupaj, vsak vikend je bil ograjen, da nisi videl, kaj dela sosed. Razgled pa ... čudovit. Vse tja do Italije se je videlo, pa skoraj do samega Koprskega pristanišča, tako da si videl velike ladje, ki pripeljejo tovor.
Iz avta je vzel najine potovalke. Veliko itak nisva imela s sabo. Psa pa je nadel na povodca.Veš Ema tukaj so, kar malo alergični, če ima kdo psa zato je bolje,da je tako. Ko bom šel z njima na sprehod, bosta pa lahko prosto tekala. Ti najbolje veš Bastian, kako je treba sem mu odgovorila. Oblaki, ki so prej grozili so odjezdili v notranjost kopnega. Tako, da sva imela lep sonček.
Odklenil je vikend, in odnesel bagaže v notranjnost. Ravno prav veliki prostori. Majhna kuhinja, spalnica, kopalnica in velika veranda. Presenečena nad vsem sem kar malo zajela sapo. Kaj pa je Ema, ti ni kaj prav? Je vprašal Bastian. Ne vse je v redu, samo meni je tako lepo,da ne znam povedati.
Objel me je in rekel: Kje je tisti poljub, ki sva ga prekinila na počivališču in nastavil svoja usta v šobico. Kot vedno žejna njegovih objemov in ljubljenja z njim, sem se mu prisesala na usta. Moje kratko svileno krilce, je ob pomoči njegovih rok hipoma zdrsnilo navzgor. Dvignil me je in odnesel v spalnico. Joj postelja še ni prekrita z rjuho, sem mu prišepnila. Pa kaj, je v svojem razgretem tempu nadaljeval. Položil me je nanjo mi urno slekel še vse, kar sem imela oblečeno. Sam je tudi odvrgel hlače in srajco. Kako lep je bil s svojm izklesanim telesom. Najprej se je mojih lotil nog, bolj ene kot obeh, normalno zaradi mavca, jih božal, ljubkoval in se dvigal vedno višje. V meni je vse gorelo, naslade so se prelivale z božanskim zadovoljstvom, ki mu ni imena. Bastian pa, kot v transu, vzpenjal se je po mojem telesu in končno prišel do mojih ustnic, ki so bile znotraj vlažne, zunaj pa od samega poželenja suhe kot poper. Kot obsedena, sem se ga oklenila. On pa se je nežno vtiral vame, da sem ga čutila vsepovsod. Ljubljenju ni bilo konca, strasti so se razvnemale, dokler nisva oba doživela nekaj najlepšega, kar lahko rodi ljubezen ... vrhunec spolnega druženja. Nemočna sva objeta obležala na postelji. Vidiš Ema je po nekaj časa dejal Bastian. To je življenje, temu se pravi uživati in dokler bova skupaj, bova to tudi udejanjala. Nič mu nisem odgovorila, le bolj sem se ga še oklenila.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Pon Apr 05, 2010 10:46 pm

Počasi sva se vrnila v realnost. Bastian mi je zabičal naj sedim v gugalniku zadaj za hišo in uživam v kozarcu limonade, ki mi jo je naredil. Medtem, ko sem se jaz predajala sončki je on pospravil po hiši, zložil obleke v omaro, postlal posteljo in pospravil hrano v hladilnik in shrambo. Kmalu sem mi je pridružil s svojim kozarcem limonade in dišečo sveže kuhano kavo ter majhnimi sendvički. Najino srečo, mir in spokojnost je hitro porušilo žensko cviljenje na vhodnih vratih "Hoj Bastian, videla sem tvoj avto pred hišo in sem te prišla pozdravit" je žvrgolela postavna brineta z neskončno dolgimi nogami odetimi v ultra mini krilco in vrtoglavimi petkami. Zaradi sončnih očal nisem videla njenih oči a kljub temu sem sklepala, da je glede na njen kisli nasmeh, ki se jo je polastil, ko me je zagledala, tudi pogled bolj leden. "Zdravo Lili" je rekel Bastian hladno in opazila sem, da mu je malce nelagodno.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Sre Apr 07, 2010 8:37 pm

Ali kaj motim Bastian je bila Lili vztrajna? Ne je odvrnil Bastian, nasprotno, naj vaju predstavim. V tistem hipu sem ji ponudila roko vstala pa nisem in ji rekla. Jaz sem Ema ona pa nazaj, jaz sem pa Lili. Se boš vsedla, bi kaj spila je še spraševal Bastian. Ona pa vsa skromna, ne hvala, samo obiskati sem te hotela. Kako so tvoji doma, mama, sestra. Ali bodo prišli za tabo? Je še naprej vrtala v njega. ne ne bo jih,sama sva prišla za konec tedna. A tako, je raztegnila usta.
Pri tem pa sem čutila njen pogled izza velikih očal, kako me je premirja, čeprav sedečo od nog do glave. Ni me preveč motilo, da se je povabila na obisk. Saj sem vedela, da bo Bastian že našel način, da bo odšla. In res je bilo tako.
Veš Ema sedaj jaz skočim v trgovino, da imava kaj za jesti. Pri tem pa je pogledal Lili in vprašal, boš počakala tukaj, da pridem nazaj? Ne je spet raztegnila svoja namazana usteca. Bi pa prisedla k tebi v avto do doma, če nimaš nič proti in spet pogledala proti meni. Lahko je odvrnil Bastian. Poljubil me je na usta rekoč, takoj pridem, saj trgovina ni daleč, če pa še kaj rabiš povej.
Odšla sta, njen piskajoč smeh sem pa še vedno imela v ušesih. Začela sem tuhtati, kako da je kar prišla. No ja so že dlje časa sosedi, pa se dobro poznajo. To je bil moj zaključek razmišljanja.
Uspavanka škržatov me je zazibala v spanec. Ko pa sem se zbudila sem ugotovila, da Bastiana še ni nazaj. Le kje se je zadržal mi je kljuvalo v glavi. Prešinila me je zoprna misel. Odpeljal se je z Lili, verjetno mu je težila pa sta šla kam na kavo.
Ravno v tistem trenutku zaslišim njegov avto. Samo da je nazaj.da se mu ni kaj zgodilo, sem se oddahnila.
Oprosti Ema da sem pozen, Lili sem zapeljal do doma, pa me njeni niso pustili prej da sem spil kavo z njimi. Ne morem biti nekulturen in kar odbrzeti stran. Dolgo smo že prijatelji.
Le kaj se opravičuješ, zaupam ti Bastian. Lahko greš kamorkoli in kdajkoli, samo če bi kdaj prišlo do česa, te prosim, da si do mene pošten.

Opazila sem, da je vseeno malo prebledel. Srce se mi je za trenutek ustavilo a ker je Bastian prisedel k meni na gugalnico in me močno stisnil v svoj objem ter nežno poljubil vrh glave sem počasi začela dihati, čeprav sem se zavedala njegove napetosti. Tiho je začel "ja zaupanje" malo je pomolčal potem pa tiho nadaljeval. "Veš Ema jaz nisem ravno cvetka, no ja nisem bil. Trenutno si v mojem življenju samo ti, ljubim te, kot še nobene nisem ljubil. Ti si meni povedala za svojo preteklost in jaz ti zaupam, toda v moji preteklosti je kar nekaj zgodb in zgodbic, škandalov in lumparij. Ne glede na to kdo sem bil, sem zdaj drugi človek. Samo to te prosim, da mi to verjameš in da mi zaupaš, da te ne bom prizadel." Ker je molčal sem rahlo pokimala z glavo, ki jo je stiskal ob svojo ramo in tiho zašepetala "verjamem ti." Nežno me je zibal sem ter tja ter privijal v svoj jekleni objem. Ravno, ko sem hotela predlagati, da pripraviva večerjo je zamrmral "Lili je bila moja ljubica, no kadar koli sva se srečala sva ponavadi še spotoma zlezla med rjuhe, tokrat nisva, saj me zdaj res ne zanima več in to sem ji tudi povedal a vem, da ne bo odnehala in me bo poskušala spet zvabiti v svoj objem. Obljubim ti, da ji ne bo uspelo" je rekel skesano in poiskal moje ustnice. Tako lačno se jih je lotil. Še nikdar ni bil tako odločen in rahlo grob. Poljub sem mu vrnila saj sem v vsem njegovem govorjenju in sami napetosti telesa čutila njegov notranji boj in prizadetost. Zavedala sem se, da se boji, da me bo izgubil. Močneje sem se stisnila k njemu in mu zašepetala besede ljubezni in zaupanja nato pa se strastno polastila njegovih ustnic. Lakota me je minila in v tistem trenutku je bil pomemben samo on, on in najina ljubezen. Dvignil me je v svoj objem in me urno odnesel v spalnico. Med poljubi je le šepetal moje ime in obljubljal ljubezen.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Sre Apr 14, 2010 8:23 pm

V njegovem objemu sem čutila vso pripadnost, ki pripada samo meni. Lahkega krilca sem se hitro znebila, malo pa mi je pomagal še Bastian. Kmalu sva bila oba v Evinem in Adamovem kostimu na postelji. Njegovo božanje po mojem telesu me je tako razburilo, da sem dobesedno izgubila glavo. S svojim pogledom sem ga skoraj prosila, daj Bastian vzemi me, v meni gori kri. Drugič nežnejše ... a danes ... malce grobo se je poigraval z mano, kar mi je le še dvigovalo valovanje telesa, ki se mu je ponujalo. Užival je saj je videl, kako me je razvnel. Polastil se me je z vsem svojim žarom, kakor zna le on, moj Bastian. Prižemala sem ga nase, se mu predajala brez predsodkov. Bojazen da se prekmalu končajo ti trenutki, ki zaustavijo čas, sem ga narahlo potisnila od sebe ... kaj je Ema ti ni kaj prav ? je vprašal in obstal nad mano ... ne sem mu odvrnila, vse je v redu Bastian, hočem si samo zarisati v spomin tvoj obraz in vse te trenutke s tabo. Še z večjo strastjo, je prodiral vame. Ob lahnih krikih naslade me je pripeljal do samih nebes. Že drugič danes, za kar sem mislila, da nisem sposobna doživeti. Ravno tako je bil videti zadovoljen njegov obraz. Spet sva obležala prijetno utrujena od ljubezni.
Sedaj bi se šla stuširati, sem rekla Bastianu. Takoj mi je ovil mavec v vrečko, sama pa sem odracala do kopalnice. Hotel se mi je pridružiti, pa je bilo premalo prostora pod tušem. Saj bom hitro sem rekla med hihitanjem, kar je tudi bilo res. Ko se je tuširal še Bastian sem odšepala do kuhinje, kjer je Bastian pustil na pultu v vrečki vse nabavljeno iz trgovine.
Kako sem bila vesela, še kitajsko že pripravljeno hrano je prinesel. Postregla sem na mizo. Kako lepo je lahko življenje sem si mislila medtem, ko sem ga čakala, da se mi je pridružil. Ves skuštran je prišel iz kopalnice. Nasmejala sem se mu in rekla, tudi takšen si mi všeč.
Pozno zvečer pa sva uživala ob pogledu na morje. Luči so odsevale in se lesketale v vodi. Vedno redkejši kriki galebov pa so naznanjali, da se dan bliža koncu, saj je tudi ura že kazala proti polnoči.
O današnji gostji Lili pa nisva spregovorila niti jaz niti on nič, kar mi je popolnoma ustrezalo. Zgodilo se mu je pač, tako kot meni in to je to.
Ob petju škržatov, ki so tako neumorno peli, sva objeta zaspala ... tokrat brez ljubljenja.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Apr 18, 2010 5:23 pm

Naslednji dan je minil kot bi mignil. Vse je bilo tako čudovito in romantično. No ne vem ali je bilo res ali sem samo jaz vse tako občutila. Bastiana sem imela samo zase, oba psa sta uživala in se večino časa nista zmenila za naju in Bastian je bil čudovit, ves se je posvetil samo meni in mojemu udobju. Za piko na i pa je poskrbelo tudi vreme in toplo sonce. Doživljala sem rajski dopust na katerem sem še na svojo nogo pozabila. Dejansko mi to niti ni bilo težko, ko pa me je Bastian nosil okoli, če se je le dalo. Ko sem se uprla, da imam birgle, me je prosil naj mu pustim malo veselja in tako sem mu dovolila, da me je prenašal in razvajal.

Proti večeru sva se odločila za kratek sprehod ob obali. Pravzaprav me je Bastian odensel do prve klopce tik ob vodi. Udobno sem se namestila on pa je stopil na hitri sprehod do najbližjega prodajalca sladoleda. Psa sta mu zvesto sledila. Sama sem uživala v zvoku tihega valovanja in vdihavanju ostrega morskega vonja. A moja sproščena sreča ni trajala dolgo. Iz sanjarjenja me je predramil vsiljeno prijazen in nasmejan ženski glas. Brez da bi odprla oči sem vedela, da je Lili. Prijazno sem jo pozdravila in ji pogumno ponudila naj sede poleg mene na klop. Počasi in elegantno se je spustila na lesen sedež ter prekrižala svoje dolge in v solariju že potemnele noge, ki so kukale pod ultra kratkim krilcem. "Kar sama si?" se je škodoželjno nasmihala. "Pravzaprav ne, Bastian mi je stopil po sladoled" sem ji samozavestno odgovorila ter nisem mogla iz svoje kože, da ne bi še sama škodoželjno a navidez naivno in medeno dodala "saj ga poznaš, tak cukerček je in kako me razvaja, vsaki moji muhi ugodi." Kar čutila sem kako iz nje puhti ljubosumje in upala sem, da se bo Bastian hitro vrnil, saj nikdar nisem bila dobra igralka in takega tempa proti pretkani tekmici ne bi dolgo zdržala. A za nič na svetu se ji ne bom pustila, to sem trdno odločila saj sem vedela, da me pravzaprav ne more prizadeti in da je Bastian na moji strani. A da bi bila katastrofa popolna sem s kotičkom oči ujela premikanje. V upanju, da bom zagledala Bastiana sem se obrnila in nasmeh na obrazu mi je zmrznil. Proti nama je hitel Aljaž ves vesel in smejoč "predraga Ema, tako vesel sem, da sem te končno našel. Veš moral sem zagroziti tvojemu bratu, da mi je izdal kje si. Tako srečen sem, da sem te našel" je kar vrelo iz njega. Tudi Lili je zdaj z zanimanjem opazovala drugače postavnega Aljaža. Najraje bi zavpila od hudega a sem si nekako uspela dopovedati, da se moram odločno postaviti po robu tako Lili kot zdaj še Aljažu in pri tem ostati vesela. Spet sem pomislila na Bastiana in moč se mi je počasi vračala skupaj s samozavestjo. "Kakšno presenečenje, da te vidim tuka Aljažj. Oh oprostita naj vaju predstavim" sem rekla veselo.

Nazadnje urejal/a Marcelina Sre Apr 28, 2010 8:24 pm; skupaj popravljeno 2 krat

Takoj sta si Lili in Aljaž podala roki. Po videzu sodeč, sta si bila na prvi pogled všečna. Kajti takoj sta se podala v pogovor. Lili vsa zvedava je pričela takoj vrtati v njega. Od kje in zakaj ravno tukaj da je danes. Pogledal je mene in povedal. Kaj ti ni Ema povedala, da je bila že v resnem razmerju pred poroko in to z mano? Od njenega brata sem izvedel, kje je pa sem jo prišel obiskati. Pa vidim, da ni ravno najboljši trenutek.
Oprosti Aljaž ... sem prekinila pogovor ... z Lili se komajda poznamo, da bi ji razlagala moje osebno življenje mi pa na misel ne pride. Le za kaj. Saj ne rabim nikomur nič razlagati.
Kako sem bila vesela v tistem trenutku se je vrnil Bastian z velikim sladoledom. Korak mu je zastal, ko je videl zraven moje klopi stati dva osebka, ki mu v danem trenutku nista najbolj godila. Namrščil je čelo in bolj pod nos pozdravil oba naenkrat. Je pa res majhen svet, da se takole srečamo je rekel. To verjetno ni naključje je še nadaljeval in gledal enkrat Lili potem pa še Aljaža. Aljaž se mu je hotel postaviti po robu, ko pa je videl da je Bastian slabe volje je samo še dodal. A bi lahko na samem govoril z Emo? Lahko je odvrnil Bastian, če le ona hoče. Pogledal je mene ... jaz pa sem odločno odvrnila, kot sem ti že enkrat povedala, nimava si kaj več povedati. Vse je brez smisla. Če pa te še kaj muči, naj bo zraven Bastian, pred njim namreč nimam nobenih skrivnosti.
Lili je bila tako presenečena, da je imela usta kar odprta. Zasukala se je na peti in z pozdravom čao skoraj odtekla stran. Videla je da se ji ne piše dobro, če bi še kaj spraševala in blebetala.
Pridi Ema, počasi se bova odpravila proti domu, me je rekoč Bastian podprl pod roko. Kajti v eni roki sem imela sladoled z drugo pa si nisem mogla podpirati z opornico. Popravil mi je še lase, ki so mi zlezli na oči.
Vse to je spremljal Aljaž, kaj si je mislil pri vsem tem je njegova domneva. Čutila pa sem, da se ga je polastila ljubosumnost.
Le zakaj nimam sreče nekaj časa samo za naju, če pa že je, je pa tako kmalu konec, sem premišljevala sama pri sebi. Samo, da sva odšla z Bastianom ...
Ni bilo daleč do avtomobila. Oba sva imela nekako pokvarjen dan. Šele proti vikendu sva oba naenkrat začela govoriti. Najprej ti je rekel Bastian, ne najprej daj ti sem mu rekla. No dobro je rekel.Samo to me muči Ema je rekel, ali si sama poklicala Aljaža? No toliko kot ti Lili sem bila užaljena. Videl je, da je šel predaleč.Ne nisem ga poklicala, Rok mu je povedal kje sem, pa je prišel, da dela zdraho. Nekaj časa je bil tiho nato pa nadaljeval, a se nama je treba, kar naprej nekaj jeziti in pojasnjevati eden drugemu.
Prvič je prišlo med nama do nesporazuma. Bolelo me je, da si je ustvaril o meni takšno mnenje. Zamerila sem mu obenem pa sem se bala, da je to nekakšen začetek konca med nama. Spet sva utihnila, ali je vsak po svoje razumel dejstva ki so se zgodila. Pri vikendu sem mislila, da mi ne bo pomagal iz avta, pa sem se pošteno uštela.Ko sem hotela sama zlesti iz avtomobila je zaklical, počakaj Ema samo Brino in Svita dam na povodec pa takoj pridem po tebe.
Vrata od avtomobila sem odprla sama, Bastian pa me je dvignil in odnesel v notranjost vikenda. Objela sem ga in poljubila na lica. Ema samo malo sem te izkušal, da vidim, koliko sem ti ljub je rekel med tem, ko me je posadil na stol. Ne misli, da se bom obešal za vsako besedo, katero bo kdorkoli prinesel in izustil, samo zato, da naju loči. Spet je sreča preplavila moje telo.
Zaupanje to je neka vrednota, ki jo je treba negovati in čuvati. Trdno odločena sem bila, da se bom tega trdno držala. Povečerjala sva in uživala ob lepotah lučk, ki so odsevale v morju. Pa vseeno sem kar naprej prisluškovala, kdaj bom zaslišala cvileči glas dolgonoge Lili.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Pon Apr 26, 2010 10:50 pm

Ni trajalo dolgo, ko je res pozvonilo pri vhodnih vratih. Bastian me je presenečeno pogledal in počasi odšel odpret. Na vratih je res bila Lili in na moje presenečenje ni cvilila in je vljudno izmenjala nekaj besed z Bastianom. Ne vem kaj mu je govorila saj je šepetala a prav dobro sem videla, da jo Bastian hladno a vseeno presenečeno opazuje. Z njegovega obraza razen presenečenja nisem razbrala ničesar. Lili je venomer pogledovala k meni in potem proseče spet k Bastianu. Potem sta oba obmolknila in se zazrla vame. Najraje bi zavpila na oba naj izgineta ali še kaj hujšega a sem se vzdržala in jima vrnila navidez zdolgočasen pogled. Končno je Bastian pogledal Lili in glasno rekel "Imaš dve minuti" nato je stopil proti meni me lačno poljubil in zašepetal "na vrtu bom, če te bo motila samo zavpij takoj bom pri tebi, veš hoče se pogovoriti s teboj" nato je poklical oba psa, ki sta do sedaj sedela ob meni kot dva varnostnika pripravljena na akcijo, če bi me bilo treba braniti.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Sre Apr 28, 2010 8:51 pm

Le kaj naj bi se rabila pogovoriti z mano. Resnično mi je bila uganka.
Lili je sedla nasproti mene in me ves čas gledala. Postala sem nemirna, nič dobrega nisem pričakovala. Naposled je le začela.
A veš Ema poslal me je Aljaž, prosil me je, da naj ti povem, da mu je iskreno žal za vse, kar se je med vama zgodilo. Prosi te še, da bi se še enkrat s tabo pogovoril.
Poslušala sem jo in ji odvrnila. Veš Lili takole ti povem. Bastian mi je povedal za vaju. Če misliš, da se me boš na tako lahek način znebila se bridko motiš. Aljažu sem sama v pričo Bastiana povedala, da z njim nimam ničesar več razpravljati. Za naju je epizoda za večno končana.
Lili je pordela v obraz. Povedal ti je za naju, a tako, je hitela jecljati. No krajšim romancam se pa res nisva mogla odreči. Tako jaz kot tudi Bastian ne. Saj veš kopanje v morju, glasba, v zraku lepljive besede in mladostniške norosti. Ne morem reči ni bilo slabo; je hotela še naprej razpredati. Samo nakladanje, da bi me vznemirila.
Imela sem jo dosti. Poklicala sem Bastiana, da Lili odhaja, kar je spremljala z odprtimi usti v očeh pa sem zasledila, da imam od sedaj naprej novo sovražnico. Zožila je oči me premerila od nog do glave in skoraj izustila, le kaj vidi na tebi ...
Ko je bila zunaj sem samo čakala, kdaj bo prosila Bastiana da jo pelje domov. In res, ko je stopila proti Bastianu, je rekla: Me pelješ prosim domov? Danes pa ne je odvrnil. Pomagati moram Emi, da se še stušira. Pa saj nimaš daleč je še pripomnil. Odšla je, nič več ni pogledala nazaj.
Moji sreči ni bilo videti konca. Zaupanje sva utrjevala na čisto preprost način.

Naslov sporočila: Re: Tuje življenje NADALJUJ ZGODBO Ned Maj 02, 2010 9:01 pm

"Ne danes pa ne Lili" Kako sem bila hvaležna Bastianu za te besede. Upala sem, da ji bo to dalo vedeti, da tukaj ni več zaželjena in da bo prenehala s svojim vsiljevanjem.
Čez nekaj časa pa šok. Veš kaj Ema, kaj če bi se vrnila v Ljubljano je vprašal Bastian. Tam bova imela več miru. No če ti misliš, da je tako dobro, tudi prav sem mu odvrnila. Ne bova imela miru pred Lili ti ne veš kako zna biti vztrajna je nadaljeval Bastian. Saj mi je žal, da sem se zapletel z njo. Ampak razumi me, tudi jaz sem samo človek.
Bila sem žalostna, zaradi drugih naj se odrečeva vikendu na morju. Razjedalo me je, da vedno, ko se mi sreča nasmiha, nekdo to načrtno uniči.
No kaj praviš Ema ? Ne vem, sem mu odvrnila. Kar zajokala bi.
Tako lepo se je začelo pa dva osebka kot sta Aljaž in Lili nama pokvarita vso pozitivno energijo in veselje, sem mu dejala. Ali se bova vedno pred nekom skrivala in umikala Bastian? Če je temu tako, potem je najina ljubezen na trhlih temeljih.
Nekaj časa me je gledal in odvrnil. Prav imaš Ema, ne bova se pustila, pokazala bova vsem, da misliva resno. Oprosti mi, prehitro sem se odločal. V tistem trenutku, ko se je pojavila Lili in ko sem videl na obali Aljaža, mi je vse skupaj presedlo. Najrajši bi takoj spokal in odšel.
Ne to ni pravi način Bastian, da se kar umakneš, spopasti se je treba z težavami, ki ti pridejo nasproti. Če bova držala skupaj se nama ni treba nič bati. Zaupati si morava, pa bo vse prav.
Hvala Ema, da si mi odprla oči. Saj drugače, kar trezno razmišljam ampak sedaj, saj pravim, sem se preprosto ustrašil posledic.
Ne misli Bastian, da nama bo lahko, oba imava svoje preteklosti, ki si jih nerada privlečeva na dan. S tem pač morava živeti.
Res je, je potrdil Bastian ne bova se kar tako predala, ostaneva še dva dni, v torek imaš pa spet kontrolo na kirurgiji. Mogoče ti že sedaj snamejo mavec.