Sreda 17.06.

Precej delovni dan, kar nekaj stvari mi je uspelo narediti . Rada bi že šla malo pogledati za gobicami ampak ta teden verjetno še ne, no mogoče v soboto, samo ne bodo mene čakali jurčki.
Najbrž bom kar delo doma postavila v kot, saj bo počakalo nimam skrbi, da bi mi kdo ponaredil še najmanj šivanje za kar ne zamerim, drugo pa bi lahko, če bi se komu ljubilo. Pa imam poln kufer, da moram vedno prositi, za vsako stvar, da bi kdo namesto mene kaj premaknil...jebemti... Včasih tuhtam, ali je res žensko delo za pod čast narediti moškemu, ne vem, jaz se sama zrajtam me ni treba nič butniti za to in ono.Tudi moška dela se ne ustrašim, plinsko bombo nesem v peti štuk, malo počijem pa gre...saj se ne hvalim, to so dejstva... Mi je lažje dragi dnevnik, ko sem ti potožila.

Hvala Mojci, da se je spomnila in odprla to temo

Toliko za danes dnevnik, saj te skoraj vsak dan obiščem zraven pa še preberem, prispevke naših pridnih ustvarjalcev

Hojla dnevnik

Danes smo že v četrtku 18.06. Lep dan je, nimam se kaj pritoževati. Minil mi je predvsem v šivanju in kuhanju, vse mi je šlo dobro sem vesela če mi ne nagaja.
Se me pa polašča neka romantičnost. Namreč, ko šivam poslušam glasbo, ki je meni všeč. Vse mi nekako bolje odreže. Zatopim se v glasbo in ustvarjam.
Pa sem med drugimi pesmimi poslušala tudi svetovno znane La Paloma, Are you lonesame tonight, Only you, It s Now Or Never itd...
Marsikatera pesem dandanašnjih dni se lahko skrije za njo. Ne rečem, da so vse po vrsti slabe, daleč od tega, samo ima pa človek občutek, da je sedaj nekako vse narejeno tako na hitro samo za zaslužek. Sicer je pa to čisto stvar posameznika, kako mu pesem zveni v ušesih in kako mu sede na dušo...
Jaz se niti ne spomnim več, kakšne pesmi so bile na evroviziji,( verjetno je še kdo ) to se pravi, da pesmi niso bile najlepše, kaj šele da bi postale evergrin. So mi pa sedaj všeč besedila v nekaterih pesmih. Kreslin in Šifrer imata v svojih pesmih čisto poezijo, tudi Vera Šulinc me fascinira s svojimi besedili, pa še bi se našlo sedaj se ne spomnim, mogoče komu delam krivico, ampak kot že rečeno, vsak pač najde, karkoli mu paše...
Joj kam sem danes zajadrala, ampak lepo je, če mi gode lepa glasba se mi zdi, da mi polepša kakšen zafušan dan, tudi,če mi ga kdo dodobra popopra

Petek 19.06.

Prav nič posebnega se ni danes zgodilo. Vse nekako po ustaljenem vrstnem redu. B.P. bi rekel zdravnik.
Se pa bliža dopust . Ne bom rekla,da ga komaj čakam, ( čeprav je res) ker se potem sigurno nekaj sfiži. Najbolje je ,da ne tuhtaš veliko... zadnji dan spokaš in greš...kakor bo pa bo...
No do takrat je še 10 dni, se pa vedno spomnim, ko so bili otroci še majhni, kako so na prstke šteli kolikokrat gremo še spat, da bomo na morju...
Hodili smo z prijatelji kampirati v Pakoštane od Zadra še malo naprej. Ne rečem bilo je lepo, ampak jaz sem prišla bolj utrujena nazaj, kot prej ko sem odšla na dopust. Zakaj? Ja otroci so se po svoje zabavali, možje pa svoje: lovili ribe, kartali, zvečer pa tankali. O mater božja, ko so bili lepo okajeni pa v šotor spat. Je bilo smešno za poslušati, zvečer,kako so smrčali vsak je svojo vižo odžgal, pa to se je kar vkup držalo.
Jaz pa sem seveda gospodinjila, kakor doma, tako, da sem samo zamenjala domačo udobnost s šotorom, kuhanje na plinski jeklenki, pomivanje in pranje v za to določenih prostorih, največkrat z mrzlo vodo. Da pa je še začinilo vse skupaj je pa sigurno, kdo od otrok zbolel. Potem pa tekanje do ambulante, kjer si čakal po 4 ure...groza...
Tako da si sedaj privoščim, da mi malo drugi postrežejo, pa čeprav samo za en teden...Paše malo luksuza...

20.06.

Sobota 20.06.

Zjutraj trgovina, pospravljanje, kuhanje, barvanje las, šivanje, vmes pa sem dvakrat grešilaaaaaaa... ja res moj dragi dnevnik... pojedla sem dva velika korneta njamiiiii...ja potem sem pa imela slabo vest, spet je šlo par dkg. gor. Pa kaj morem, to pa je moja šibka točka, sladoledi , limonin, vanilijev, skratka sadni. Še rajši ga pa imam, če je povrh še kakšen preliv
Kljub dežju sem imela lep dan. Bliskalo in grmelo je tudi, pa kar močno. Ni me strah pa sem vseeno pogledovala ven skozi okno, če naj spustim rolo, da mi ne bi treščilo v stroj. Si zamisliš dnevnik, da poči v stroj meni bi iz vseh lukenj priteklo kaj ven ojooj tudi za ovratnikom
So včasih rekli naši starši, ko je grmelo,če nismo pridni, da se pa bogec krega. Sedaj me ne bi več nategnili s tem izgovorom. Saj sem bila pridna, pa je vseeno grmelo meni tako, kot Bavčarju, Šrotu, Kramarju itd...ja nič več nategovanja dosti je bilo.
Jutri je pa nedelja, vzela si bom malo pavze...dopoldne pa v bližnje gostišče ( Viderga) na kavico. Kako je lepo, ko pridemo s sinom in možem, vedno ista miza, prijazni natakarji že vedo, kaj imamo radi. Poklepetamo z znanci, ki so tudi redni gostje. Spotoma pa še na grobove svečke nesemo.
Upam,da bo tako, se rado kaj sfiži, če si preveč siguren

21.06.

Kar sem načrtovala včeraj se je zgodilo. Lep dan je bil.
Nedelja je gospodov dan, so včasih dejali. Zjutraj so zgodaj ljudje odšli k maši, malo v gostilno, potem pa družinsko nedeljsko kosilo.
Danes ni več tako. Ljudje se porazgubijo vsepovsod, največ pa jih je v trgovinah, ki je nekaterim nastal pravi konjiček obenem pa izlet z družino...
Tako je to danes...drugačne navade, drugačni pristopi k življenju. Zakaj pa ne, v teh časih, ko je življenje tako divja si mora človek najti razvedrilo, ki pomiri in vsaj malo upočasni tempo...

Ti zaupam dragi dnevnik mojo željo, da se meni malo ustavi čas...plesala bi rada ob nežni glasbi...ahhhhhh

Grešila sem tudi danes 3 x sedaj bo menda mir, mi je zmanjkalo pregrešno dobrih kornetov ... saj bodo jutri trgovine spet odprte

22.06.

Ponedeljek, še dobro, da je dolg ( tudi pogovorno ) čistila sem hladilnik in skrinjo. Ooooooooooo kako je meni to zoprno, pa mora biti tudi to narejeno. Ne morem verjeti, koliko stvari se nabere v skrinji, no sem vsaj sortirala, da se porabi nakupljena roba...skrite rezerve...nekaj časa nič k mesarju...
Zdaj sem pa utrujena, da bom spala kot top vsaj upam. Če bi se mi pa kaj lepega sanjalo, pa ne bom nič jezna

Se piševa še jutri dnevnik, za danes toliko...

23.06.

Torek...sem pozabila včeraj povedati dnevnik, sem še našla kornete v skrinji, ko sem jo čistila hehehe... sem jih skrila hehehe...no niso ravno takšni, kot mi jih je noodles nalimal na komentarjih dobri pa so

Sem pa šla danes na bankomat...no ne ravno gor sedet, po denar, rada imam gotovino, ko grem v trgovino. Se mi zdi, da če plačujem s plastiko ( kartico) da več zapravim. Imam nek spoštljiv odnos do denarja, vseskozi, kar se zavedam oziroma, odkar si sama služim.Tudi poberem vsak cent, ne puščam jih na pultu.
Burek, metovo potico in pizzo sem spekla danes...ne da bi to imeli na rednem jedilniku ne za včasih pa prav paše pa tudi pazim, da ni preveč mastno.
Ne moti me, da cel dan dežuje, tudi taki dnevi so lepi...bo pa dosti vode. Samo, da niso neurja in toča...

24.06.

Sreda... dežek je padal cel dan, sedaj pa se nekaj sonček kaže...tudi prav samo da vidimo da je še na našem nebu.
Pri nas ni tako hudo na srečo, pri sosedih v Avstriji je hudo, pa tudi pri nas ne prizanaša, obetajo poplave v severovzhodni Sloveniji, da le ne bi bilo prehudo...
Drugače je bil spet lep dan, po kosilu sem nekaj malega zašila, sedaj pa sem na mojem ljubem forumu. Kako mi je luštno... lepo se sprostim in uživam...preberem, kaj je novega.
Pa danes ni veliko roza srčkov. No bo pa morda jutri več. Nas je pa že včlanjenih že lepo število 41, to pa ni tako malo le da bi tudi pisali.Vem, da zmanjka teme, dostikrat se ne spomnim, kaj in kako napisati, tako kot vsi verjetno...pa to je vendar normalno, saj človek ni stroj...

To je za danes...se piševa jutri moj dragi dnevnik...

25.06.

Dan državnosti...ojoooooooooooj pozabili smo izobesiti zastavo.Preprosto nisem se spomnila, da bi jo sosed dal na dež hehe, saj je že tradicija, ko so zastave zunaj, da dežuje. Samo danes ni veliko, malo je porosilo, to pa je bilo tudi vse.
Sicer pa včerajšnja proslava v Ljubljani, vseh so samo polna usta hvale...da je treba gledati na mlade. Enostavno nisem mogla poslušati, ker vem da je vse en blef in nič dugega. Sama smetana z že iztečenim rokom uporabe to se pravi pokvarjena,v prvih vrstah. Vsak si samo svoj stolček kamuflira in grabi, kar se grabiti da. Pa še drug drugemu pomagajo tudi lagati, kaj šele, kaj drugega.
Veš... oprosti dnevnik, da te obremenjujem s takimi zadevami, ampak, če ti zaupam svoje grehe ti menda to tudi lahko, ker se me dotakne.Tudi sama imam brezposelnega sina,( dipl. ing. strojništva ) pa na svoji koži probamo, kako se tem stvarem streže. Na poslane prošnje tudi odgovorov ne pošiljajo, kaj šele kašen razgovor, jok brate ne pride v poštev. Takšen krut način nekomuniciranja, danes dopuščajo veljaki na vladi, oziroma zakoni, ki so jih postavili...
Dan mi je minil lepo, počasi sem naredila, kar drugič na brzino. Sem si vzela čas. Ogledala sem si tudi film Stana in Olia. Kako sem se od srca nasmejala, ob takih trenutkih pa pozabiš na realnost in si polepšaš dan, vsaj za urico in pol... vsaj jaz... zelo se rada smejem

26.06.

Petek... moj dan...lep je bil. Uspela sem skuhati marmelado ( ribezovo ) pa dve sadni tortici, taki čisto simpel recept. Ribezovo in eno z vloženimi mandarinami. Niso preveč sladke to mi je všeč pa še sadje je kislo, tako, da jo lahko tudi sladkorni bolniki jedo. Ja pa še pri kosilu sem uživala, spekla sem morskega lista, zraven pa tržaško omako...njami...imam rada ribe, lignje, morske sadeže, kar se morske hrane tiče...
Sicer pa je danes spet treskalo in grmelo. Pa to je čudno, na eni strani neba je jasno, na drugi pa oblak, ki čisto dol visi, ko pa se vlije z njega se ga pa kar malo ustrašim. Pa na srečo ni bilo hudega. Vse v mejah normale.
Sem pa danes nekaj stvari že pripravila v kovček za ponedeljek. Ne bom veliko vlačila s sabo na morje, potem pa samo tista oblačila prestavljaš sem ter tja in se jeziš sam nad sabo...ja zakaj pa je toliko tega treba.
Aja moj dragi dnevnik še to, ravno včeraj sem tožila, da sin ne dobi odgovorov iz podjetij, kamor pošlje prošnje, pa je danes po 2 mesecih le dobil 2 odgovora. Oba na žalost NISTE IZBRANI...Bomo pa še upali naprej, saj se držim pravila, tako kot pravi naš NOODLES : EH SAJ BO

27.06.

Sobota...Ja pa bo kmalu junij okrog, samo še par dni.
Nič razen, da mi je zmanjkalo plina, se ni danes zgodilo. Ja pa nisem sama šla ponj, danes pa ne. Rešil me je sin.
Ne vem, ampak navadila sem se kuhati na plinu. Na elektriko samo pečem, tako, da s ploščami ( električnimi ) skoraj ne znam pravilno naravnati pravšnjo temperaturo, da mi lepo počasi vre.Ja pa če bi mogla, bi se znašla tudi s tem.

Mi je pa dal misliti račun od plina. Tako, kot na vsakem računu sem tudi tu pogledala ddv. 15,19 evr.je račun z ddvjem jeklenke ( ddv pa 2.73 ) saj se ne sliši veliko, ja pa je. Če samo pomislim, da od vsega plačujemo ddv mora to biti veliko denarja v proračunu...nikoli ne bomo izvedeli to pa zagotovo
Je pa res požrešna ta naša Slovenija. Imam občutek, da je vreča brez dna. Kar naprej se steka denar na kup, pa ga posrka ena črna luknja...

Dež pa ne ve ali bi šel ali ne...vsake toliko se malo ulije, čez čas pa sonček. Smo skoraj tako, kot v Londonu, tam je tudi vsakih 5 minut drugačno vreme, no samo, da ni hujšega, tudi to bomo preživeli...

Se piševa še jutri dragi dnevnik, potem pa en teden pavze...

Nedelja 28.06.

Spet dežek pada, pa ne premočno, ravno prav.
Sem pa že čisto pripravljena na jutrišnji odhod na dopust. Upam na lepo vreme, da si vsaj malo posolim kožo. Očala sem tudi že pripravila,( za na daleč) da bolje vidim izsklesane mačote saj to ni greh, če samo očke paseš a ne moj dragi dnevnik.

Smo pa danes bili na kavici, kot ponavadi, pa so prisedli neki gostje k drugi mizi. Bili so iz okolice Celja. Ker so bile mize zelo blizu sem, slišala kako so se pogovarjali, tudi skrivali niso, da se je eden starejši gospod ( 77 let) preselil iz Kanade nazaj v Slovenijo. Zakaj ga je vprašal lastnik gostišča, ki sta se od prej poznala. Pa mu je gospod odgovoril, zato, ker sem bil tam kar naprej bolan, prehlajen, astmo in še in še, pa mu je rekel zdravnik. Jaz za vas nimam zdravil, se boste morali preseliti nazaj v Slovenijo. Tam v Kanadi je bil od mladosti, pa je bila težka odločitev. Sedaj pa pravi, da je čisto dobro, da ni nič bolan, skratka vse je v redu. Pa je obiskal še zdravnika pri nas, ta pa mu je povedal, da je najbrž imel podzavestno, tako močno domotožje na stara leta, pa se mu je to dogajalo.

Pa je res. Jaz tudi rada grem kamorkoli, še rajši pa se vračam domov. Ne vem zakaj. Se spomnim pred dvemi leti, ko smo se vračale z vnukinjo iz Nemčije ( od Kölna še dobre pol urice s taksijem ) pa, ko smo prestopile v Münchnu na vlak za Slovenijo je srce kar zaigralo. Kmalu bom doma sem si rekla čeprav je trajalo še 6 ur ampak kljub temu.

Tako moj dragi dnevnik, čez dober teden se spet piševa, do takrat pa

od 29.06 do 06.07.

Hojla moj dragi dnevnik spet sem jaz tukaj nazaj z lepo preživetega dopusta. Ta teden je pa še posebno hitro minil, dan si je podajal roko, kar z nočjo, vmes pa kopanje, malo sončenja, sprehodi ob obali, lepa glasba in dobra hrana. Tako, da se nimam,kaj pritoževati.

Nasolila sem se, kar precej. Jaz sem namreč zelo rada v vodi. Spila sem jo pa tudi nekaj. Pa ne bo angine ko sva z možem plavala mi je povedal, kaj smešnega, jaz pa usta narazen on pa pljusk vodo meni v obraz. Ja pa potunkal me je tudi. Ko pa sem se jaz obesila na njega, je stal kot steber niti centimetra ni šel notri

Skupek vsega morje, glasba, kopanje, prosti čas, ki si ga dva namenita samo zase človeku, kar malo zamaje tla pod nogami. Vse je tako ............ romantično .............. vabljivo ..............

Da pa ne govorim o sladoledih, cena 1 evro, ampak tolikšen, da se ti roka, kar malo upiga. Joooooooooooj, kako dobri so bili, vsi sadni okusi, kar sem si poželela.

Skratka takole bi rekla:

Ne rabim Karibe ne rabim Dubai
tu na naši Slovenski obali, najdem svoj raj

07.07.

Veš dragi dnevnik danes je bil pa že čisto navaden dan, vse po ustaljenem ritmu. Pa nič zato, imam še dosti energije, ki sem si jo nabrala na morju.

Imela sem obisk prijateljice. Klepetale smo o vsem mogočem. S sabo je imela vnuka, ki pa je bolj živahne narave. Kako so otroci dandanes že pri 5 letih seznanjeni z vsem mogočim. Bil je namreč z mamico na dopustu v Turčiji.
Pa kar ne moreš primerjati časa z samo par leti nazaj.
Ja tako je to, čas in tehnologija gresta naprej. Je pa vprašanje kje se bo vse skupaj ustavilo

Sem mislila, da bom napisala dve pesmi, pa mi je uspelo samo eno, eno moram še prepihati, pa jutri, saj je tudi še en dan.

Sreda 08.07.

Ta teden bi pa kmalu bankrotirala v ponedeljek plačilo za dopust ........... ježešna danes pa smo imeli registracijo ........... kaj je pa ta država požrešna pa to ni res. Na občini pa tako prijazni, se skoraj med cedi iz njih, ko ti napišejo račun. Še malo pa bi dobila sladkorno.

Mi je pa zavarovalni agent nanizal same popuste pri plačilu zavarovanja. Sem mislila, ko je našteval pakete, o hvala bogu, bo manj kot prejšnje leto, jok brate še za 30 evrov več. Kako mu je to spelo ne vem, pa se tudi ubadala ne bom s tem, se mi ne ljubi, ker najdejo za vsako stvar strokovno razlago.Le kdo bi se znašel v njihovih paragrafih. Najbolj me motijo odbite franšize, če uveljavljaš odškodnino. Človek bi mislil plačaš zavarovalnino pa je to to, ampak ne, oni najdejo zanke, da te oklestijo kjer te lahko.

Me je pa danes še dežek lepo namočil iz občine do avtomobila, pa je bilo dovolj,da sem bila, kot mokra miš
eh saj ni tako hudo, sama sem kriva marelo sem imela pa doma ..... prav mi je

09.07. in 10.07.

Ne dnevnik nisem včeraj pozabila na tebe. Ne preprosto nisem uspela, da ti napišem. Pa danes zato, saj ni bilo nič takega samo navadila sem se nate, pa te rada obiščem.
Sem skoraj pozabila za včeraj, ja malo smo se potepali. S prijatelji smo bili skupaj na kavi. Tako je hitro minilo dopoldne, da sem potem, kar na hitro ribice ( morski list ) spekla. Kako so dobre. Zraven naredim tržaško omako, velikoooo. Dobra mi je morska hrana.

Danes je petek moj dan, samo sanje sem imela pa grozne. Bojim se da bi postale resničnost, kakšna mora. Ne morem verjeti, ko sem se vmes zbudila, se mi je potem, ko sem spet zaspala mora nadaljevala.
Reševala sem malega otroka, ki so ga hoteli z injekcijo umoriti. Ukradla sem ga zlobnim ljudem oni pa za mano. Tekla sem z njim v naročju in mislila, samo da pridem do mojega zdravnika. Ko pa sem vstopila v ordinacijo so me spet pričakali zlobneži.Spet znova tek in nemogoči kriki ......... brrrrrrrrr cel dan me spremlja v podzavesti vso dogajanje. Zaspala sem šele proti jutru, ko sem se privila k možu. Čeprav je imel vžgan sekular ( smrčal je ) sem se varno počutila ob njemu in ob vsem hrupu končno zaspala
Drugače pa skoraj cel dan dežek pada, sedaj pa malo sonček kuka. Kar naj kuka, je vse že dodobra namočeno.
Je ura zjutraj za v trgovino, pa je pred blokom cela četa ljudi v škornjih in s košarami. Pa mi potegne, ja po gobe gredo. Imam občutek, da je sedaj v gozdu, kot leta 1941 vse polno ljudi, samo ne zaradi vojske, gobice jurčke in lisičke pulijo. Če bo vreme jutri, da ne bo padalo me vleče na moj štant, da vidim, če bo kakšen korenjak.
Za danes toliko, jutri te spet obiščem.

11.7 .... 12.07.

Pa te nisem včeraj obiskala, kot sem obljubila dnevnik. Bila je sobota pa mi je dan minil, kot bi mignil. Ja pa sem bila na portalu, samo tuhtam spet eno pesem, pa se zamotim in ne da bi pozabila na tebe, tudi čas sem imela, preprosto sem si rekla bom pa jutri za dva dni.

Tako, danes moj dragi dnevnik, pa sem pri tebi. Nisem šla za jurčki, kot sem rekla. Vse drugo mi je šlo po glavi. Sem včasih prav zoprna s tem pospravljanjem po stanovanju. Sama sebi grem na živce. Videla sem prah na omari pa hajd z metlico naokoli. Ko pa začneš pa potegne za sabo še vse ostalo. Pa še po tleh pomiti, pa stopnišče. Tako da sem uspela le še skočiti v trgovino in skuhati kosilo.
Popoldan pa sem si privoščila malo razvajanja, naredila sem si penečo ( borovo ) kopel in uživala. Kako paše da si včasih sam s sabo in koži, da jo malo pocrkljaš. Potem je taka voljna, gladka, lepo diši. Za povrh pa še potem oblečem svileno obleko, tako preprosto za doma. Svila mi je lepa. Ko je povlečem nase mi nežno poboža telo.

Nedelja je pa tudi bila lepa. Dopoldan malo naokoli, potem kosilo, ki ga že zgodaj zjutraj pripravim na pol, tako, da potem samo še zakuham juhico in na hitro opečem še bučke in malo ražnjičev. Zraven pa skledo radiča, jej kako je dobro. Ja za povrh pa seveda še kornet ..... na pa sem spet grešila

Dragi dnevnik jutri čakam pomembno novico, upam, da bo dobra

13.07.

Ponedeljek 13. ups to ni moj dan. Ampak bom preživela. Kot sem ti včeraj zaupala moj dnevnik, novice ni bilo še dobre. Čez en teden mogoče. Še en teden mučnega čakanja in prepričevanja v vse dobro. Vem, da pač vse ne more iti po žnurci. No bomo že počakali, samo da bi bilo potem v redu.

Sicer pa se je poletje vendarle začelo tudi v notranjosti države. Upajmo, da bo zdržalo vsaj par dni skupaj da se malo kosti nalezejo sončka, ki zna tako toplo ogreti. Ponavljajo se mi slike iz morja in ugotavljam že vsem poznano dejstvo, kako lepa je naša Slovenija. Imamo vse jezera, gore, morje. Prav vsak kotiček na tem koščku zemljice je nekaj posebnega. Meni je n.pr. zelo všeč Bled. To je kot bi bog ustvaril samo zase to lepoto. Tudi kadar ustvarja človek s svojimi idejami in posegi,ne more tako lepo ustvariti take lepote, kar je ustvarila narava.

Sem pač lokal patriot, zato imam tudi posledično takšno mišljenje

Do jutri, ko se spet piševa dnevnik

14.07.

Danes je pa en srečen, dan veš moj dragi dnevnik. Nabrali smo gobice. Jurčke in golobice. Vsega skupaj 3kg.20 dag. Ampak bili smo trije. Vem, da ne smemo nabrati več kot 2 kg. na osebo tako da norme nismo presegli. Če pa bi jih bilo več, pa jih Marcelina sigurno ne bi pustila v gozdu gniti, jok marjanca
Kako uživam, ko zagledam jurčka tam v bregu, pa še enega, pa še enega, pa golobico itd. to je življenje. Nabiramo pa samo izključno gobe, ki jih poznamo. Takšne, ki ne poznam, jo pustim lepo rasti naprej, mogoče bo komu drugemu boljšemu poznavalcu gob prav prišla.Kako radodarna je narava, ki nas obdaruje.
Tako, da mi je dan spet hitro minil. Potem jih je bilo treba otrebiti skuhati in pospraviti v skrinjo. Bodo dobri za na pizzo, omako, juhico pa tudi za tenstane z jajčki

Toliko za danes se piševa jutri, moj dragi dnevnik

15.07.

Sreda ..... vroče je, končno pravo poletje, samo že napovedujejo plohce in nevihte. Kako so previdni ti naši vremenarji, vse napovejo, lepo vreme, malo oblačno, plohe ..... potem pa je sigurno nekaj od naštetega, ja tako pa skorajda ne moreš faliti.
Kljub vročini mi je bil lep dan. Cel dan sem nekaj brkljala, v skrinjo sem tudi že nekaj zelenjave shranila, nekaj je dala tudi sušiti, tako da ja, kar uspešen dan je bil.
Dan se že skoraj poslavlja ustavila sem se pri tebi dnevnik, da ti malo naložim. Saj pravijo papir, sedaj po novem tudi računalnik preneseta vse

Do jutri

16.07.

Četrtek, je vroče da kar dol kaplja. Ja pa saj je sedaj tisti čas. Ne bom se pritoževala, mi bo žal, ko bo padal dež si bom pa želela sončak. Ja tako je vedno. Če ni drugega jamramo nad vremenom.
Sem pa bila danes s sinom in možem v Ljubljani. Kako lepo se je peljati po avtocesti. Reka avtomobilov se vije v eno in drugo smer. Sedim zadaj in opazujem promet.V tunelih luštno hladno, pa kako skrajšajo vožnjo. Ima človek občutek, da je vsa zemlja že preluknjana s tuneli kot švicarski sir
Da pa klima ni več luksus je pa dejstvo. V tako razgreti pločevini ( kazalo je 35 % ) res težko preživiš. Sploh če je vožnja dolga.
Spet je bil lep dan dragi dnevnik ..... aja samo mačka je letela čez cesto pred avtom, pa nisem mogla pljuniti, v avtu pa ne smem skozi okno se pa pocedi po avtu, tako da sem lahko šele doma pred garažo
sicer se pa nisem dosti sekirala, ni bila črna, samo repek je bil .....

Do jutri

17.07.

Petek moj dan v tednu. Vročina me spremlja cel dan, ja pa ne od nove gripe, od sončka ki greje pa greje. Pogledati sem prišla, kaj je novega na forumu. Nekakšno poletno mrtvilo je, kar je čisto logično. Raztepli so se člani foruma po počitnicah. Zakaj pa ne. Bo pa potem bolje, ko bodo s polnimi glavami novih idej prispeli nazaj. Vsaj upamo, da bo tako ...

Nič kaj posebnega se mi ni dogodilo. Vse po ustaljenem dnevnem redu. Zajtrk ..... joj kako se trudim na neskafeju v skodelici narediti srček pa mi ne gre in ne gre. Vse druge figure se mi naredijo take abstraktne Natakarji v kafeterijah pa samo malo z žličko pomeša po smetani pa je. Ja res so mojstri svojega kova. Vsak je na svojem področju mojster in prav je tako.

Za kosilo pa njamiiiii, nadevane lignje na žaru pa veliko tržaške omakice, še sedaj se mi sline cedijo. Je narejeno na hitro pa še dobro je.
Toliko za danes dnevnik, ker mi je vroče se grem malo ohladiti pod tuš. Mogoče pa se še kaj oglasim nikoli ne veš

18.07. Sobota


Veš dnevnik sem imela načrt za danes, sem mislila, da bom šla spet po gobice, pa mi jo je vreme zagodlo Zjutraj ob pol 7 uri, ko sem vstala in šla zaliti na balkon rožice se je sonček še bohotil na nebu. Hitro skočim ob 8 uri v trgovino, ko pa pridem iz trgovine, je bilo, skoraj tako, kot da bi bila noč. Luči so se prižgale na cestah. Ja pa je šel moj nabiralni dan v franže mogoče pa jutri
Sedaj pa cel dan pada no ja malo je že pokukal sonček ampak samo za vzorec. Bo jutri bolje? Bomo videli. Brez ciganke se nič ne ve

Je že res da imamo priliko na vseh medijih poklicati za svojo srečo in napotke za nadaljne življenje. Ampak Marcelina ne naseda tem, ki mi kar prek ekrana ugotovi, kateri kolk me bo bolel, da je obrabljen ve že iz govora, saj zlahka prepoznaš glas klicatelja ali je mlad ali star, kateri dan je moj itd. Kako zvito znajo spraševati, da jim klicatelj pove določene stvari, potem pa na bazi njihovih podatkov ljudi okrog prinesejo. Natrosijo jim na drug način, kar so jim oni prej povedali. Če so tako naivni, kar naj, meni je škoda denarja za take stvari.
Življenje nam samo vsak dan posebej natrosi včasih čudežnih, včasih žalostnih zadev. Je pa tudi boljše, da človek ne ve, kaj ga čaka.

Sem se spet razpisala dnevnik. Ampak pri meni je tako. Pišem eno stvar pa me takoj asociira na drugo, tako da vedno še nekaj zraven naložim. Mislim, da nam je Adminka dala v pisanje dnevnik, prosto po Prešernu. Če pa kdo še prebere, mi je pa še toliko ljubše. Nič ne bom jezna komentarjev na napisano. Je lepo, če smo v stikih preko foruma.

Do jutri

19.07.

Nedelja spet lep dan. Kako je življenje lahko lepo, s prijatelji smo bili na kavici. Obdelali smo tekoče dnevne zadeve, presenečeni ugotovili ( od inšpetorja ) da jabolka lahko 14x špricajo po evropskih normativih, breskve 12x in kaj vse zraven lepega okusnega sadeža pojemo. Neverjetno nikoli ne moreš tako oprati sadja da bi memikalije spral z vodo.
Pa seveda še politiko. Uf tam pa se takoj zatakne. Je bolje, da ne omenjamo teh zadev je pripomnil prijatel, ker meni gre dobesedno na bruhanje. Ob vsej kraji in goljufijah je vlada ponosna, kako tajkunom stopa na prste.
Jaz osebno pa mislim, da tako zavožena moralna kultura, menežerjev, predsednikov uprav, nadzornikov, itd., kot je sedaj še ni bila v Sloveniji. Res pa je, da so jim to omogočili veljaki še iz prejšnjih, tako Drnovškove, kot Janševe vlade s sprejetjem zakonov z luknjami.
Škoda nedelje s takimi razglablanji pa kljub vsemu. Ne moreš mimo dnevnih dogajanj, ki se človeka dotaknejo. Ravno tako bo sedaj s cepivom proti novi gripi. Previlegiranci bodo dobili cepivo, ostali pa naj se cepimo z navadnim cepivom proti gripi. Jaz se cepim vsako leto in upam,da vsaj malo odganja ta virus A( h1 n1 ) ali kakorkoli mu je že ime.

Aja vložila sem bučke, tako kot kumarice bom preizkusila nov recept prijateljice ...

Do jutri moj dragi dnevnik

20.07.

Jupi danes sem spet imela srečo. Nabrala sem jurčke veš dnevnik. Kar 8 lepotcev se je znašlo v moji košari. golobic pa nisem štela. Sin pa mi je potem prinesel še 3 jurčke pa še golobice. Lepa bera spet, tako da je bilo otrebljenih spet 3kg 20dag
To je veselje, ko ga zagledaš tam v bregu, kako čepi postrani in ves krepak. Najprej si ga dodobra ogledam potem pa narahlo v zemljo s prsti malo potisnem pod jurčka in hop že je veseljak pri meni. Nežno ga očistim, kar tam na licu mesta, da trosi ostanejo, tam kjer je rastel jurček, enako naredim z drugimi gobicami, katere pač nabiram in poznam.
Otrebila, skuhala in shranila sem jih že v skrinjo. Tako, da sem šele sedaj mojo tazadnjo posadila na stol. Ja pa prav paše, ni kaj. Sem si pa danes desno nogo malo poškodovala. Ni hudo, vdrla se mi je zemlja, ker je vse razmočeno od dežja. Skoraj do kolen sem jo imela v zemlji in med koreninami. Zatekla je malo, malo pa me tudi boli. Pa saj nisem cmerava baba, sem baba, ki zna prenesti marsikaj.
Sem pa danes bila v mojem rajonu prva. Kako poznam se vprašaš moj dragi dnevnik. Tako, da se mi pajčevina, ki ima še kapljice rose na sebi obeša okrog glave, pogledam, če so vejice od grmovja zlomljene, če je trava pohojena in ne nazadnje ko zagledam jurčka si rečem, ja prav sem imela nikogar še ni bilo tukaj.
Tako mi je minil ponedeljek, združila sem prijetno s koristnim, pa še veselje je bilo zraven
Do jutri