10.05.

Včeraj v nedeljo sem usekala plavega na forumu. Tako se je pač zgodilo.Potepala sem se, ko pa sem prišla domov se mi ni ljubilo prav nič. Samo tuš mi je še pasal in sveža spalna srajčka, kako lepo me je zazibalo v spanec do jutra. Vse bi še bilo dobro, samo če je luštno čas tako hitro mine...

11.05.

Ponedeljek... veter vleče na vse in z vseh koncev prav zoprno. Nič posebnega se mi ni zgodilo. Vse po ustaljenem vrstnem redu. Aja pa je nekaj, bila sem pri zdravniku samo po recepte, pa nisem nič čakala

12.05.

Torek, pekla sem kruh, burek in mafine. Vse se mi je posrečilo ne vem kako to, vedno delam enako pa se mi včasih tudi pofakiži...

Popoldne sem šivala za sosedo, popravila hlače. Ko sem bila gotova sem jo čez balkon poklicala, da naj pride ponj. Pa stopim k njenim vratom in čakam, odpre vrata in ona nekaj nazaj govori svoji hčerki, ko pa se obrne stojim pred njo jaz, iiiiiiihhhhhh je zakričala o kako sem se vas ustrašila. Nisem mislila, da ste že tukaj, nasmejale smo se do solz...

Pa je dan okrog, veter pa še kar vleče kot nor, sem videla nekaj ptic raje peš hodijo, ker enostavno ne morejo leteti, ker jih veter kar po svoje nosi

Ojoj trinajstega smo danes, pa je šlo vse v redu.

Samo zjutraj sem bila nejevoljna v trgovini. Najprej sem mislila, da je mesar še zaspan ( 7 pa 30 min.) potem sem pa ugotovila, da ne zna slovensko. Spraševala sem ga za določen izdelek, on pa kar nekaj momlja. Potem pa še enkrat vztrajam, kje je prosim slanina za na žar? Ja tamo dole, dali ne vidite ženo! Uf me je prekadilo,kot bi mi risalni žebljiček nekam zataknil. Ne razumem ali niso sprejeli zakona o tujcih, če dobijo pri nas delo, da morajo znati govoriti vsaj osnovne besede. Če pa so v stikih z ljudmi ( prodajalci ) pa še toliko bolj.
Jaz vem, da tega ne bom rešila, ni mi pa vseeno, tako kot danes zjutraj, da v Sloveniji slišimo čedalje več, ne samo v trgovinah, kako tujci negujejo svoj materni jezik. Na našega slovenskega pa se preprosto požvižgajo. Ne motijo me, kot same osebe, moti pa me njihov način razmišljanja, kajti že kot otrok, če mu rečeš naj pobere smet, ki jo je odvrgel, odgovori : jebi se babo...

Vsaj potrudili bi se pa le lahko...

No pa se mi je potrdil 13 v mesecu... ni iz trte izvito... sem čisto malo vraževerna

14.05.

Četrtek je že tukaj.Dnevi brzijo, kot orient expres. Dobesedno.
Ja pa imam res srečo, spet mi je maček zbezljal čez cesto. Pa kam naj pljunem v avtu...pljunila sem šele potem, ko sem izstopila iz avta,pri kolegih, ko sem šla po solato.
Poiskala sem nikogaršnje ozemlje ( Med dvema hišama stojijo dve škarfi, ker se niso mogli točno zediniti, do kam je od koga so naredili vsak svojo škarfo, zid.Med tema škarfama je 10 cm prostora in ker me ni nihče videl sem tam spustila svojo slino jap, kar je treba je treba. Ker pa nisem bila sigurna, če me je kdo videl, sem jima povedala, to sta se smejala.

Drugače sem pa danes spet kruhek pekla. Prejšnjič sem ga malo razdala, mislim da je štiri dni je že naokoli pa je pošel.Danes sem ga spet zvagala, se res splača iz enega kg in pol moke ( črne in polnozrnate mešane)sem dobila spečenega dva kg in petindvajset dag.
Aja pa kroj za hlače sem urezala.No ne do konca,malo mi je nagajal, pa sem ga odložila, bom jutri naprej. Vedno tako naredim, če mi kaj ne gre, odložim, prespim, drugi dan gre pa bolje

Saj bo pravi naš noodles, jaz mu verjamem, ker sem velik optimist...

15.05

Jap pa mi je uspelo narediti kroj. Pa ne samo za hlače, še za bluzo jutri urežem in začnem šivati. Poleg tega sem naredila še široke testenine iz polnozrnate moke in bučnega pireja ( muškatna bučka ). Izgledajo čudno, so pa hitro kuhane in zelo pašejo zraven paradižnikove omake in mesnih kroglic.

Drugače pa je vse v redu, nič nimam na srcu, kar bi me žulilo.
Sem včeraj zvečer malo med filmom pokukala na evrovizijo. Rada imam glasbo, samo tovrstne kuhinje, ki je vse že vnaprej določeno, pa ne.
Meni osebno je bila naša simfonija v redu ( samo malo preveč ponavljanja istih taktov). Mogoče sem preveč lokal patriotska, ampak so bile druge še veliko slabše, pa so se uvrstile v finale. Vsako leto isto sranje...

Pa jé padal malo dežek, saj ni čudno, danes je Zofka, ta pa vedno vsaj malo namoči zemljico...

16.05 17.05 18.05 19.05

Oprosti mi dnevnik, res nisem imela časa, da ti napišem kako se imam. Ne, ne nič ni narobe, vse je v redu, samo delo se mi je nakopičilo, pa moram malo furet ( zaostanek ) ven spraviti. Šivanje ob katerem tudi uživam, pa še ustrežem dobrim ljudem.

Dnevi so podobni eden drugemu, samo sobota 16.05 je bila izjema. Bila sem na koncertu naše glasbene šole. Otroški pevski zborček, je praznoval dvajseto obletnico obstoja.Še sedaj sem pod vtisom prelepega petja, mladih glasov. Vmesni glasbeni vložki pa so še popestrili in začinili vso zadevo. Za nič na svetu tega ne bi zamudila, ker meni je zborovsko petje nekaj najlepšega.

Aja pa še nekaj, dragi dnevnik od sedaj naprej se bom potrudila, da te vsaj malo,vsak dan obiščem...

20.05.

Sreda, danes mi je uspelo, da sem zašila naročeno. Nisem bila nervozna, ker to delam z užitkom.

Danes smo imeli stanovalci v bloku sestanek. Dogovorili smo se dosti stvari. Težko je usklajevati zadeve, ker ima vsak svoje mnenje, kar pa je povsem logično. Pa je le nekako uspelo. Radi bi imeli novo fasado, pa nova okna, vhodna vrata, merilnike na radiatorjih. Pa kaj ko je zmeraj premalo denarja. No ja nekako bo že. Če ne letos pa drugo leto.

Dan kot dan v redu, dobro se počutim sploh sedaj, ko sem se priklopila na forum. Lepo mi je tukaj. Čutim pozitivno energijo pa četudi sem kdaj sama samcata na forumu.
Zato ker vem, da bo sigurno nekdo za mano prebral, kaj sem napisala.Ideje imam samo na papir nimam časa spraviti.

Eh saj bo(avt. noodles)

21.05

Četrtek, prelepo jutro, na brezi me je pričakal kos s svojo serenado. Tisti svoj rumeni kljun čisto razpre in poje na vse grlo, ja pa mu ne prileti nobena ptica naproti. Potem pa nejevoljno odleti na drugo drevo. Kako revež prosi za ljubezen, je že tako vedno in pa kar naprej ne morejo biti uslišani ptičji orfeji...

Dan je čisto v redu, želim si še takšnih. Vse okrog mene je pozitvna energija, no do sedaj, dneva še ni konc...

22.05

Sveže pečeni kruh tako lepo diši, da ne vem, če se bom lahko odpovedala hranjenju po 18 uri. Bom napisala jutri če mi bo uspelo...

Dan mi je bil lep vse do sedaj...

Mož namreč posluša poročila. To prazno slamo, ki jo klatijo poslanci bi lahko balirali v bale. Saj ne moreš verjeti, kaj vse slišiš. Ne bom ponavljala njihovih bedastih fraz, če pa potegnem črto še od sinočnjih trenj me pa presneto skrbi.
Ne vem ali je moj kredit 600 evr.( za avto) tudi vštet v državni dolg? Če je bom takoj poplačala še to glavnico, da rešim bankirje oziroma banke in državo gvišnega propada...Če je kdo seznanjen s to zadevo, naj mi prosim sporoči, da rešim, kar se še rešiti da...

Upajmo, da nam bo vreme prizaneslo, kajti s Koroške že poročajo o toči, ubogi vsi, ki jih takšne ujme zajamejo. Da bi se le vremenoslovci malo zmotili...

23.05....24.05

Hojla moj dragi dnevnik, včeraj nisem utegnila pristati na riti pred računalnikom, zato pa danes več. Ti je prav ? meni je, ja kaj mi pa moreš

Sobota in nedelja sta mi minili, kot bi mignil. Potepanje po Ljubljani ( kakšna gužva vsepovsod ). V Bauhausu smo kupili laminat za spalnico.Ker je zelo ugodna cena. Položila ga bosta pa moška sama, tako da je res računica v redu. Ja še to,kdaj pa bo položen pa ne vem to se pa zna zavleči. Pa nič ne de, glavno da je laminat bližje stanovanja, pravzaprav v garaži.

Nedelja lep dan ne preveč vroč, jaz imam namreč rada ziiiiiiiiimo, da povlečem šal čez nos in ušesa. Pa še vse se mi zdi tako romantično, skrivnostno. Ja taka sem, kaj morem.
Ko se pa spomnim, da bodo kmalu pognali jurčki, se mi pa usta raztegnejo od ušesa do ušesa. Ne vem, nekaj mi desna noga hodi prekratka, pa ne drugače, ko sedim, tako, da imam pri računalniku stol spuščen čist na poden. Je boljše.Verjetno je to od hrbtenice, ker sem že imela podobno težavo, na levi strani se bojim, da je res.Nisem cmerava in iz sladkorja,da bi za vsako reč letala k zdravniku.No bom videla, samo ne grem prej k zdravniku, kot po dopustu pa pika. Sem korenina in se ne dam kar tako, če le ne bo hujše.Mogoče pa je to le prehodna bolečina in težava...mogoče...sem optimist...

Ja pa sem danes spet pekla, kruh in rumove polmesece njami. Ker je ob sobotah in nedeljah,elektrika ceneje to tudi izkoristim. Tudi perem takrat, če se le da, perilo iz celega tedna, da je vornk žehta. Je recesija, penzionček samo enkrat na mesec pa tistih 500 evr. hitro sfrli ( izgine )je treba ahtat ( pazit ) na vsak sold. Je že res, da ima mož pa malce več ( še sto ne ) pa če ne bi bilo položnic, bi bilo kar v redu, tako pa ko vse izdatke seštejem ( ko nimaš nič za ugrizniti od položnic ) ostane malo za hrano in luksus, če temu sploh lahko tako rečem. Enkrat na leto za en teden na morje pa z društvom invalidov kam na izlet po minimalni ceni.
Pa sem zadovoljna. So tudi še večji reveži. Če pa upoštevam dejstva, da imam jaz 38 let del. dobe, mož pa 43 pa nimam slabe vesti zaradi tega. Tudi prispevam za humanitarne akcije, po telefonu.Nekako pa sem izgubila zaupanje v rdeči križ. In to takrat, ko je gospod Jelenič oplemenitil, pri prijateljevemu podjetju par milijonov...pa ni bilo nazaj nič. Jej, kam me je zaneslo, pa tudi to je vredno da se nappiše. Mogoče malo dolgočasno pa vendar, to so dejstva, ki so še kako prisotna, med nami...

25.05.

Isusek z grozo sem ugotovila, da je moja visokorasla vrtnica na balkonu ušiva grrrrrrr. Pa tako je že lepo cvetela.Takoj sem ukrepala, vzela sem lupo in čisto od blizu pregledala vrtnico. Ne moreš verjeti, kaj je to lazilo v pajčevino ovito med listi in debli.Lepo sem šla na internet preverila še na sliki, kaj sploh je ta ogomna žival, potem pa... o ne boste jedle presnete uši, listom vrtnice klorofila. Ubogi listi so postali čisto marmorni, povešeni, upognjeni. Pa to kar naenkrat v treh dneh.
Po navodilu iz interneta sem vzela v roke škarje za rezanje in se lotila, porezala sem vse obolele liste, zraven še malo debla in jo poškropila z insekticidom ubij me nežno. Preverila sem seveda, da ni nevarno za čebelice. Sedaj je malo čudna vrtnica, namesto košato ima postriženo moderno frizuro.

Ja vsak dan je nekaj novega.Dan je bil, kar lep, samo sedaj se pripravlja k nevihti. So tako črni in debeli oblaki, ne vem če se bodo kmalu razkadili. Tam v Savinjski že grmi...upajmo, da ne bo hudega.

Aja sem v soboto pozabila napisati. Ko smo se vračali iz Ljubljane nas je v klancu pod Trojanami ( poznate ovinke, ki so tam zelo na gosto zvijugani proti Izlakam) prehitel rdeč ferari. Kot raketa je švignil mimo... polna črta v ovinek pred nami 3 osebni avtomobili in en tovornjak on pa na gas in frrrrrrrrr. Avtomobili, ki so peljali nasproti, so morali ustaviti, da je on lahko čeprav hitro vse prehitel. Še dobro, da ni več mrtvih na cestah, samo ironija je to, da največkrat nedolžni pošteno nastrada.

Aja pa še nekaj en greh.22.05 sem obljubila,da bom napisala, če sem bom odrekla svežemu kruhku po 18 uri. Ja pa ni šlo, najprej sem mislila samo en krajček,potem je bil še eden, potem sem pa še enega poskusila z maslom
Je treba poskusit če je dober, da ni potem neupravičene kritike

26.05.

Soparno kot že dolgo ne. Nič se mi ni danes dogajalo. Vsaj pretresljivega ne. Malo sem pospravljala predale v bistvu sem nekaj iskala. Pa to ne moreš verjeti, kdo mi je vse to nanosil notri.Vse sem našla razen iskanega. Pa ne boš verjel dnevnik, jaz sem kriva, da ni stvari na mestu, kamor je bila odložena.Ja če enkrat na leto rabiš ali pa še redkeje že stokrat pozabiš kam si odložil, a je tako.
Vzela sem si malo več časa za forum. Uf je luštno brati , uživam ob vsem, kar berem. Pa še komentarje zraven rada napišem. Če sem kdaj preveč predrzna, me prosim, kar lepo štopajte.
Se mi je pa danes, ko sem brala Mojcin dnevnik zdelo; to sem pa že brala ali ponavlja že napisano potem pa ugotovim, da je na drugi strani nadaljevanje. Oh ja tako je to, če je stara mama na računalniku

Mater mi je vroče, grem pod tuš potem pa v srajčko dopetajčko

27.05.

Dež, sonce, dež, sonce...to je sreda, dan ko sem obiskala mojo frizerko in sem bila mokra do gležnjev.Šla sem peš, da se malo sprehodim. Dežnik pa sem imela s sabo, o to pa ja. Samo, kaj mi nuca dežnik, dež pada vse do tal, tam pa se odbije in šprica na vse strani. Imam umite noge, tako da zvečer ne bo treba pod tuš
O kako paše, ko frizerka po glavi masira in kroži z rokami. Zraven je še na stolu masaža, privzdignjene noge iz zvočnika pa me je božala glasba naše Eroike.Se mi zdi, da si kar premalokrat privoščimo takšen luksus.

Imela sem lep dan, tako da mislim da ni ravno vreme tisto, ki nam polepša ali pa ogrdi dneve. Ne za to so potrebni akterji,bolj točno osebki, ki točno vedo, na katero struno je treba zagoditi, da ti jo zagode...Toliko... samo mimogrede...

28.05

Meni četrtek,današnji dan ni bil preveč všeč. Razen pošte, ki obeta, samo obeta delo za sina.
Drugače pa sem se sredi dneva zalotila, da se me neka žalost prijemlje. Nisem bila sitna, samo govoriti se mi ni dalo. Kar pa mojemu možu ne gre v glavo. Ja le kaj tuhtaš govori. Pa sem bila tiho, kar tako...nimam povedati nič, še najmanj pa njemu, ker ne razume ( ali pa noče razumeti ) da sem lahko, čeprav vesele narave čustveno obremenjena. Pa nimam enega tehtnega vzroka, saj pravim, kar tako. Tudi mine me takšno stanje tako hitro kot pride...še dobro.
Sedaj, ko sem na forumu in tipkam mi je bolje.
Se je pa nekaj zgodilo. Ko sem pogledala čez balkon, kaj tako ropota sem videla, da se iz sosednje hiše selijo. Slovenska družina, ki pričakuje tretjega otroka se je odselila. Kar pa je najvažnejše pri tem je, da verjetno ne bom več videvala fantka starega okrog 3 leta, tako simpatičen in prijazen. Ima rdeče lase na kratko postrižene nosi pa očala in to skoraj okrogla. Vsake toliko časa pa si je očala s prstkom popravil, ker so mu lezla dol iz rahlo privihanega noska. Nisem se ga mogla nagledati, kadar sem ga srečala. Žal mi je za njimi. Vse kar je bilo lepega v tisti hiši je bil on. Mogoče sem krivična do drugih. Imam pač slabe izkušnje z vsemi ostalimi... ( ko sem namreč koga opozorila naj pobere smet,( embalažo od čokolade) ki jo je odvrgel pa mi je pokazal sredinec in zavpil : jebi se babo...zato mi je žal za njimi, da bi, ko bi njihovi otroci zrasli,porušili povprečje slabih, nekulturnih navad.
No zdaj je pa že veliko bolje. Sin mi je prinesel hruškovo čololado s 70 % kakvom. Njamiiiiii se že sladkam, saj je menda čokolada dobra za dobro voljo, bom videla ti bom jutri napisala. Ti je prav dnevnik a, meni je, pa še za adminko, ki se je spomnila in te odprla...
Toliko za danes...

29.05.

Veš dnevnik mi je pomagala čokolada včeraj, nisem bila več tako slabe volje,samo veš kaj je potem bilo, še bi jo jedla. Ja pa sem se zadržala veš sem včasih karakter, dostikrat me pa kar premami, da si vzameme repete.
Tako je bilo tudi danes pri kosilu. Ker sin hodi na predavanja računalništva, kosilo naredim že ob pol dvanajstih. Da pa ne pacam pozneje še enkrat, pa naredim za vse že takrat. Pa sem imela danes ribe ( njami ) morske liste. Najprej se je najedel sin, potem pa še midva z možem. Ker je bilo malo preveč, je mož rekel : tole bom pa pozneje pojedel, ko malo počijem. Lepo se gre podolgem položiti, jaz pa pomivati. A veš dnevnik, da sem mu med tem časom pojedla lista. Nanj sem nadevala tržaško, pa je prav pasalo,čeprav je bil mrzel, kar brez kruhka ( kruh redi )
Ko pa se je pojavil spet v kuhinji in iskal ribo, je ni bilo. Samo pogledal me je in rekel, ali je mogoče, da je že odplaval list. Pa sem samo prikimala.
Bi škoda bilo, da bi muha sedla na lista, zato je treba takoj pospraviti iz mize kar se da...

Danes je bil kar v redu dan. Vsaj zaznala nisem nič stresnega.

Se pa v celoti strinjam z Mojco oziroma njeno ugotovitvijo glede polnih gostiln in golfa. Moje mnenje glede tega je slednje. Vsakomur se enkrat zalomi, če ne živi pošteno. Ker golf ne igrajo delavci iz Mure ali mesarije, kjer so delili meso namesto plače itd. in še in še...ne golf igrajo tisti s polnimi mošnjički na lahek način pridobljenih grošev...
Se pa dogaja da ima narod počasi poln kufer tajkunov in predsednikov raznih uprav...
Je pa tukaj še nekaj drugega, kaj jim rabi milijon ali še več, če pa si sedaj ne upa na cesto cela žlahta. Ne bi bila rada v njihovi koži, še najhujše pa bi mi bilo, če bi mi na ta račun matretirali še otroke...

Aja pa še to, regres smo dobili zdaj pa bo, šparam za na morjeeeeeeee 214,75 evr. dobro bo za zraven...

30.05.

Na pa bo maj okrog samo še jutri, pa bo junij. Tale tempo je res malo prehiter, komaj zjutraj vstanem je že treba takoj začet migati. Ja pa si privoščim zjutraj neskafe z veliko mleka zraven pa prepečen kruhek. Suh seveda, ker tako kmalu mi še ne paše veliko jesti. Tisto kavico potem še dolgo počasi srebam. Mi je dobra ta kava, le redko se odločim za pravo, raje ne, kot ja.

Dež me je danes nekako raznežil, počutila sem se dobro. Vse mi je šlo po žnurci.Ostrigla sem moža ( pa ne s škarjicami za nohte ) s tapravo mašinco in škarjami. Tudi zašila sem nekaj za sosedo. Zakaj pa ne, nikoli ne veš kdaj boš koga rabil. Če pa imaš dobre odnose s sosedi se pa lahko zaneseš nanje, to pa tudi nekaj šteje.

Sem pa popoldan izvedela žalostno novico. Od nekdanje sodelavke se je ponesrečil sin. Star komaj 28 let, seveda z motorjem. Groza, skoraj vsak dan ugasne kakšno mlado življenje. Ubogi starši koliko truda odrekanj je treba, da otrok odraste, se osamosvoji, potem pa... v trenutku konec vsega. Ostane samo žalost in vprašanje zakaj...

Tudi mene, tako kot Mojco vleče v posteljo, jaz vem zakaj, zato, ker je na sporedu spet fußbal o kristus, saj je vsak dan...

31.05.

Zadnji dan maja, pa tako mrzlo. Pa saj meni paše, da je hladovina, ampak čas ni zato. Sedaj sem od marca hodila že v mikici brez rokavov, danes pa dolge( gate ) hlače in bluzo z dolgimi rokavi. Bemti pa res nekaj ne štima tam gori.
Je že res, govorijo šparajte z vodo, ugašajte luči, pazite na elektriko itd. Pa saj vse to delam, pa ni nič bolje. Pravi gospa Lučka Kajfež, če se ne bomo vsi zamislili nad tem, ne bo uspeha. Sedaj te pa vprašam dnevnik, kako naj jaz prispevam še k temu. Ko si umivam zobe zaprem vmes vodo, luči ugašujem, izklopim tudi vse stvari na štrom, če jih ne rabim. Ravno tako delata mojedva člana skupnega gospodinjstva.
Sedaj pa k bistvu. Ko gledan na Discoveriju oddaje ki prikazujejo luksuziteto iz Dubaja, sredi puščave in morja, umetno narejeni otoki,vsepovsod bazeni s sladko in morsko vodo,( morsko vodo, dobro to razumem) narejeno imajo umetna smučišča, dvorane za drsanje, vodometi in še in še luksuza, da se ti zmeša. Vse razsvetljeno do fula.A tam pa ni pomanjkanja in strahu, da zmanjka vode za žejo. Ravno tako drugod po drugih državah, da o Japonski ne govorimo ali pa sama Amerika, ki Kyotskega sporazuma sploh še ni podpisala, nasprotno v evropi pa že ta sporazum deluje vsaj kolikor toliko 4 leta.
Kako me bo potem prepričal neki okoljevarstvenik, da pa je naša Slovenija v evropi med 45 desetimi državami največji svetlobni onesnaževalec.
Imamo dva večja mesta Maribor, Ljubljana vmes pa so skorajda malo večje vasi, no ja več ali manj. Vsega skupaj dobra dva milijona ljudi.
Če primerjamo z drugimi evropskimi državami, ki imajo znatno več nekatere tudi po čez 50.000.000 prebivalcev ( samo Nemčija 81.539.000 to se pravi tudi večja poraba vsega) razen mogoče Lihtenstain, San Marino, Vatikan in še 7 drugih manjših držav,mi je potem res čudno, da so ravno nam prisodili to etiketo svetlobne onesnaženosti.
Sem se razpisala, pa nič zato, poslušati me noče noben doma o tej temi, mene dragi dnevnik pa danes žuli ravno to.Pa ravno sedaj ko to pišem,je gospa Lučka na tv. Saj vem, da dobro misli, samo kao vse ljudi pripraviti k temu, da bi se ravnali po domače povedano šparovno...da ne bo za vse prepozno. Tukaj so še zanamci, ki bodo tudi potrebovali od vode do zraka, da bodo lahko živeli dostojno življenje človeka...

Aja pa še to,danes je bil lep dan, tudi zahtevna do sebe in drugih nisem bila preveč. Vse je bilo tako na izi...Nedeljsko kosilo, potem pa sem obiskala svojce na pokopališču.Danes godujejo Angele, zato sem mami nesla svečko, pa ostalim tudi. Nedelja pa toliko ljudi na grobovih. Se mi zdi, da pa včasih ni bilo tako. Pa se mi zdi lepo, da ohranjamo čut do ljudi, ki so nam bili blizu. Čeprav pa tega ne zaznam pri vseh ( to se vidi na grobovih, nekje so ikebane še od novega leta ) ljudeh...
Je že tako, smo si različni ljudje po čutu, odgovornosti... meni je čisto prav tako, da sem takšna kot sem...

01.06.

Zjutraj sonček, bolj bled, popoldan osvežujoče plohce.

Danes malo lenarim, kajti pripravljam se na pleskanje stanovanja. Bo treba v roke pljuniti. O kristus, saj samo delo ni tako zoprno, le tisto pospravljanje potem. Pa kaj tudi to mora biti...Tako kot pravi naš noodles EH SAJ BO...

Danes sem pa skuhala rizibizi. A da ne veš dnevnik kaj je to ? To je preprosto zelenjavna rižota. Notri je korenček, grah, pa še peteršilj in česen. Ampak česna sem toliko dala notri, da verjetno do zime ne bo nobeden zbolel za angino ( česen je namreč naravni antibiotik ), če bo delovalo bomo pa videli

Za danes toliko, kot sem že omenila sem malo lena ...

02.06.

O moj dragi dnevnik, saj ne boš verjel, pleskali in urejalo bomo sobo in kuhinjo. ne vprašaj kakšen kaos imamo. Se mi zdi, da če pogledam naokoli, da smo Strojanovi vsepovsod so nastavljene stvari,( ne barvne kovine ) ampak sem jih že sedaj lepo zlagala, da bom potem lahko kar v omare nazaj zlagala.

Ne moreš pa verjeti, koliko stvari se nabere pa menda vse rabimo, vsaj izgleda tako bo pa potem bolje, to pa zagotovo...

Dan mi je kar prehitro minil, ker bi rada, da bi bilo čim prej gotovo. Pa se ne da stvari prehitevati, zato bom morala, kar lepo na izi.

Je pa še nekaj, sanjala sem da plavam v vodi, bila je čista. Ko sem se zbudila sem tuhtala, da voda ni ravno dobro. Pa mi sedaj sin pravi: mama vročino imam 38,7. Ja pa res sanje nekaj pomenjo...pa ne ravno sedaj, ko imamo delo. Mora pa biti nekaj narobe, če se že odločiš za remont, se sigurno nekaj zatakne...bemti sveder

Če se sedaj nekaj dni ne piševa in bereva, ne skrbi. Računalnik bo namreč izklopljen upam, da ne za dolgo...

Se vidimo, če bo po sreči še jutri...ker bo moj računalnik zadnji na vrsti, da gre ven iz sobe...

Sreda 03.06.



Hojla dnevnik, sem uspela še danes, da ti malo natipkam, kako sem preživela dan. Kar v redu glede na delo, ki sem ga imela. Sem zmatrana od tekanja po stopnicah gor pa dol, pa spet gor pa dol in to 9x po 82 stopnicah. Dobra rekreacija pa nič zato,samo da bo narejeno.
bom pa potem imela več časa za tebe in pisanje.
Aja upam, da nam bo vreme služilo, če bo kakšen dežek bo sranje, ker je vlaga v zraku, ne kurijo pa več, je možnost, kar je čisto logično, da se ne bo sušilo. Potem se pa takoj zavleče za kakšen dan.

Sem večni optimist...

04, 05, 06, 07, 08, 09,

Sreda 10.06.

Jupi moj dnevnik, končno sem nazaj. En teden me ni bilo. Fuj jebemti nisem imela časa pa tudi priklopljenega računalnika ne.Sem pogrešala branje, vseh na forumu.
Bo pa sedaj bolje obljubim, seveda do dopusta. Takrat pa spet en teden. Sem si že nabavila nova očala, da kaj ne spregledam na plaži no do takrat je še kar nekaj dni.

Drugače pa so mi dnevi minevali delovno. Kako kratek zna biti dan,če kaj delaš, če se ti pa še kaj zalomi ker smo sami amaterji ( A JE TO ) je pa še krajši. Pa se takoj zadeva zavleče v drugi dan. Pa je, tudi počasi se daleč pride...

Utrujenost me daje, prebrala sem vse prispevke ( pridni so bili moji dragi na forumu ) odgovorila na nekaj komentarjev sedaj grem pa podolgem razmišljati. Mogoče se mi kaj lepega sanja...nikoli ne veš...

Četrtek 11.06

Ravno sedaj je začelo narahlo deževati, bolje rečeno rositi. Kako prijeten pogled skozi okno. Pod streho na varnem v objemu doma sem se raznežila. Kako malo je treba, da sem v oblakih. Pravzaprav to ni malo, dom ki nam nudi pribežališče pred vsemi tegobami.
No vsemi tudi ne, malo pretiravam. So določene stvari, ki jih rajši zadržim zase. Zakaj ? Zato, ker marsikdaj lahko z nepremišljenimi besedami, lahko narediš veliko škodo, sebi in drugim...

Danes je bil že skoraj normalen dan, malo je še za postoriti, pa to ni vredno besed. Mimogrede se tudi to uredi. Tako, da ja... lep dan je bil...

Aja sanjalo se mi ni nič lepega...mogoče pa danes...

12.06.

Petek... dan, ki je meni pri srcu, rada ga imam pa ne vem zakaj. Ne samo takrat, ko sem hodila služit za kruhek, da je bil konec tedna, ne tudi sedaj. Sem že dostikrat razmišljala zakaj, pa sem nekako prišla do zaključka, rodila sem se na petek...ne vem... mogoče je to to.

Nič kaj posebnega ni danes,samo sirena rešilca kar naprej tuli cel popoldan. Človeka kar pri srcu stisne, takoj se postavim v položaj svojcev, kako jih skrbi, kaj bo z bolnikom. Gotovo je hudo, če je urgenca...Naj se jim lepo izteče pa kdorkoli že je...

13.06 & 14.06

Ponedeljek 15.06. dva dni sem v zaostanku na forumu. Tako se je pač zgodilo. Nenamerno... preprosto ni bilo časa. Nekaj dela, nekaj potepanja pa sta dva dneva okrog.

Kako neusmiljeno beži čas. Saj se ne pritožujem ampak, prehitro bom stara, če bo šlo tako naprej sem tuhtala, kam bi vtaknila eno zagozdo, da se vse skupaj malo ustavi. Komaj sonček zjutraj vstane, že je visoko na nebu, potem se pa spet, kar na hitro se prikucne proti hribu. Se mi zdi, da gre dol hitreje, kot gor .
Mi je pa vseeno lepo, ko gre sonce za hrib na večer,ko se prikaže moja lunica, čeprav je je sedaj komaj še za eno dobro meduzo. Ja ravno taka se mi zdi sedaj, kot narobe obrnjena meduza brez lepotnih krakcev na spodnji strani...ki pošteno ožgejo, če se je le malce dotakneš...je huda kot vražiček...

Lepi dnevi so mi bili. Vse tako, kot mora biti, če bi bilo bolje ne bi bilo nič zato. To pa je že druga zgodba...prevzetnost... to pa ni lepo.

16.06.

Torek...veš dnevnik,nič kaj mi ni šlo od rok danes pa tudi ena čudna čustva se me polaščajo. Kar tako brez vzroka. Jap bi rekla, da so to ženske stvari, nenadne spremembe, ampak ne more kar treščiti v glavo slaba volja, ali pač... Kdo bi razumel žensko pamet, še same sebe ne
Sem pa ob delu poslušala stare kasete. Mogoče je to? Aha... sedaj mi je kapnilo...preselila sem se za kar nekaj let nazaj. Razmišljam in podoživljam dogodke, ki so se mi dogajali ob pesmih...ja to bo zagotovo.
Nekaj stvari bi zagotovo spremenila vseh pač ne. Nič revolucionarnega, samo drugače bi jemala življenje in vse okrog njega. Ja to bi storila, če bi se dalo. Ne bi spreminjala ljudi okrog sebe, ne za to nimam pravice, ker vsak ima pravico do svojega mišljenja in dejanj. Samo na določene dogodke in dejanja bi se odzvala drugače, kot sem se takrat.
Ker sem šele čez mnogo let potuhtala, da če si dober si enostavno oslu podoben... Vse spoštovanje osličkom so tako srčkane živalce...to se tako pravi v prenesenem pomenu besede...
Ja veš dragi dnevnik,sedaj ko sem na forumu, in ko to pišem mi je že boljše, odžejala sem se s pol litra mešanice tonika in navadne vode pa veliko narezanih limon je notri, tako, da sem sedaj napihnjena, kot mladi zajček, ki se naje sveže detelje...je, jej, jej nikoli ni prav...bog ve, kaj še bo preden se zaključi dan