Iskrice-poezija v prozi

Naslov sporočila: Iskrice-poezija v prozi Ned Maj 11, 2008 12:15 pm

Čar trenutka
slika/internet

Opoldansko zvonenje v vaški cerkvi, me je za trenutek pritegnilo k oknu.Iz sosedovega dimnika se dviga sivobel dim, dimna koprena prekriva pogled na cerkev, katero vidim v zelo nejasnem obrisu.Nad dim se dviga cerkveni zvonik. Idilo trenutka mi pričara križ, v ozadju jasnina modrega neba, tu pa tam droben, skodran oblaček.
Melodija zvonenja je v harmoniji s čudovitim pogledom, to je čar trenutka, čar radosti življenja.

Naslov sporočila: Iskrice-poezija v prozi Ned Maj 11, 2008 8:28 pm

Stara hruška

slika/internet

Ob robu sadovnjaka stoji stara hruška, ki se ji življenje počasi izteka. Sivorjave veje, grčave in skrivenčene se dvigajo proti nebu. Zeleni listi so le na nekaterih oddaljenih koncih vej. Sredi mladih dreves je starka osamljena, mladostnice se zanjo ne zmenijo. Na njeni najvišji, popolnoma goli veji, sedi črni kos. Veselo poje in s tem kaže, da je še nekdo, ki je ne zapusti v njeni samoti.

Naslov sporočila: Iskrice-poezija v prozi Sre Maj 14, 2008 3:09 pm

Slepec

slika/internet

Drobno telesce v barvi bele kave, ovito je okrog otrokove desnice, njegova levica boža živalico. Ob prvem pogledu, pomislim, majhna kačica, potem bolje pogledam, ne slepec je, si oddahnem. Tudi sama jo pobožam, v smiri od glave proti repu.
Oh, kako prijeten dotik je to, vedno sem mislila, da so to mrzle, odvratne živalice.
Kratek posvet z vnukom.
Slepca položiva, mimo mreže na zelenjavni vrt, tam zadaj stoji star zid, mogoče bo to njegov novi dom.

Naslov sporočila: Burja Tor Maj 20, 2008 11:22 am

Burja

slika/internet

Majsko jutro, burja zavija, tuli okrog vogalov.
Še ne popolnoma prebujena, odtavam v kopalnico, pa ne k umivalniku, ampak k oknu, pokukam v sivo, vetrovno jutro.
Bezgov grm, katerega krasijo številni beli socveti, se globoko sklanja ob sunkih močne burje, trava valovi, enako krompir na sosedovi njivi.
Moja pozornost velja mlademu orehu na drugi strani ceste, burja se v močnih sunkih zaganja v olistenelo krošnjo, drevesce se mukoma priklanja. Drobno debelce je tako zelo zvito, da me boli, bojim se zanje, bo vzdržalo?
Tako zelo hudo mu je, pozimi mu je veliko lažje, takrat nima listov v katere bi se veter upiral.
Stiskam pesti za življenje mladega drevesca, upam da bo vzdržalo, premagalo napor, sovražno silo vetra.

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Pon Jun 30, 2008 11:54 am

Murter

Iskrice-poezija v prozi Murter2800

slika/internet

V duši želja vroča mi živi, močno hrepenenje me muči, v teh toplih, s soncem obsijanih dneh. Želim si nazaj tja na Murter,hrepeni srce po ponovnem snidenju z "bako"Ivanico, preprosto delavno ženico, ki jo je življenje veliko krat prizadelo, z težkimi trenutki, žalostjo. Je pa v njenem življenju bilo tudi veliko lepega, katerega se sedaj v starosti rada spominja.
Rada sem na klepet k prijetni ženici skočila, ko sem po kosilu imela čas za počitek. Na mizo je dala suhe fige, skuhala močno kavo in potem sva klepetali, najbolj je bila vesela, če mi je lahko recitirala stare hrvaške pesnitve in tudi jaz sem jo z veseljem poslušala, saj je imela izjemen dar za recitiranje.
Seveda pogrešam tudi otok, naravo na njem, vrt ki smo ga lahko uporabljali, ko smo bili tam. Velike grme oleandra s cvetovi različnih barv in prav tako velike figove grme. Velike stare oljke ki vsako leto obilno rodijo.Velike borovce pod katerimi je tudi v največji pripeki prijetno.Morje je zgodba zase, čisto je, njegova barva je čudovita, plaže so si tako zelo različne, dobesedno za vsakogar nekaj. slika/Murter

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Ned Jul 06, 2008 10:28 am

Poletno tihožitje

slika/internet

Vrt se kopa v zlatem soncu, počasi korak za korakom, se dan preveša v večer. Vročina popušča, oglašajo se ptički, njihova pesem je popestrila popoldan. Piha rahla sapica. Midva sediva na leseni stopnici, nisva sama, ob nama so trije najini fantje. Starejša dva sedita na stopnici tik nad nama, najmlajši niti dveletni, pa stoji ob meni, njegova majhna rokica nežno sloni na mojem kolenu. Veselo se pomenkujemo, čebljamo....
Iz sklede, ki jo držim na klenih jemljem sadje, je lupim, režem in izmenično dajem dečkom.

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Tor Jul 15, 2008 11:59 pm

NOČNA HUDA URA

slika/internet

Zbubim se....gledam v temo, gosto, črno, ne vidim niti obrisov predmetov, za katere vem,da me obdajajo. Skušam ugotoviti, kje sem?....Kaj se dogaja?....Prihaja spoznanje, ležim v svoji postelji....v hiši sem sama. Ni mi ravno v olajšanje, da tudi v sosednjih hišah ni veliko ljudi.
Veter se zaganja v vogale, ob tem zavija, žvižga....Srhljivo je grmenje, ki bobni zelo blizu.
Ničesar ne vidim skozi črno temo....Davi me strah.
V enoličnosti črnine, se pojavi pravokotnik....črn, ki ga parajo razvejani srebrnomodri bliski.
Zastane mi dih....to, kar vidim, je podoba umetnosti narave, ki spominja na sodobno slikarstvo....traja le kratek trenutek....nato je spet vse črno....strahovito bobni....

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Pet Avg 08, 2008 10:15 pm

SONCE

slika/internet

Sonce mi pomeni, toploto, svetlobo, lepoto, skratka pomeni mi življenje.

Zame ni nič lepšega od poletne pokrajine obžarjene od sončne svetlobe, katero obliva toplota, ne še več kot to, vročina.

Počutje je nadpovprečno dobro, zato poskrbi hormon melatonin, nastajanju katerega botruje sončna svetloba.

Sonce obožujem, si dolge mesece želim poletja, katero mi prinese veliko sončnih dni.

Sonce tudi spoštujem, zavedam se nevarnosti, ki prežijo name, ob nepravilnem izpostavljanju njegovim žarkom. Zato je veliko krat občudujem iz varno zasenčanih prostorov.

Sonce je tudi vladar Leva, mojega nebesnega znamenja, katerega asocijacije so med drugim: dan, svetloba, toplota, cilji, vplivnost, uspeh, javnot, sreča, čast, srce, ogenj. Prav ogenj pomeni sevanje vitalne energije.

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Čet Avg 21, 2008 11:13 pm

ROJEVA SE DAN

Zgodnje jutro, rojeva se nov dan. Tema se zelo počasi umika, iz minute v minuto, se v drobnih odtenkih poraja svetloba. Nebo je sivomodro, vedno svetlejše postaja. Rahla meglica zastira zvezde, vidna je samo luna, njen lep bledorumen, poln, obraz, nam mežika z drobnimi očkami.Potegnila je rahla sapica, tako da je že prav sveže. Slišim glas avtomobila:"Raznašalec časopisov bo",pomislim.Urno stečem na dvorišče, kjer me v nabiralniku čaka Nedeljski dnevnik. Vesela sem ga, berem tiste meni ljube prispevke, lotim se križank, čas beži. Zunaj je že svetlo, rojen je nov dan, kličejo me vsakodnevne dolžnosti.....

jutro

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Pet Mar 27, 2009 11:05 pm

Mamica in njena mala deklica ...

Iskrice-poezija v prozi Vijolice

Rodilo se je marčno jutro, kmetija je oblita z roso, bleščo v pravkar izza hriba vstalem soncu. Stara kamnita hiša se ponosno dviga v jasno modrino neba.
V zraku je vonj po pomladi, ki dviga razpoloženje vse tja do evforije.
Ptički žgolijo pesem ljubezni, preletavajo skozi bližnje grmovje, si v krošnjah dreves gradijo gnezda, že zelo kmalu bodo samičke izlegle jajčka iz katerih se bodo izlegli mladički.
Od potoka teče drobna deklica. Pomladni vetrič ji mrši doge svetle laske, njene modre očke žarijo. Njena drobna ročica stiska cvetje, drobne, modre, blago dišeče vijolice.
Pred hišo stoji mlada kmetica, gleda v nebo, občuduje njegovo lepoto in potem pogleda proti otroku, ki se ji bliža. Na ustnicah ji zaigra nasmeh, poteze njenega obraza postanejo zelo nežne.
Deklica priteče do nje ... njene ljube mamice in ji ponudi šopek vijolic: »To so rožice zate ... mama.«
Mamica dahne: »Hvala res si pridna moja mala.«
Skloni se in stisne deklico v nežen objem.
Srečni sta.

slika/internet

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Ned Mar 29, 2009 12:01 am

RANA V DUŠI

Iskrice-poezija v prozi Rana-v-dusi

Ni te več ob meni, za vedno si odšel. Najina ljubezen že davno je umrla, se kot steklo na drobne kristale razletela. V bolečini mi krvavi raztrgano srce. Vsa sreča, lepota, upi, radost, cvetje bližajoče pomladi z mojo srčno krvjo so obliti. Veter sprememb za to je kriv. Njej sedaj večno ljubezen ti obljubljaš. Srečna sta.
V moji duši odpira se globoka rana. Sanje tako lepe, pajčevina pozabe je prekrila. Za naju upanja več ni.
Trpim ...

slika/internet

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Čet Apr 02, 2009 10:28 am

Bolečina

Sredi rajsko lepe pomladne pokrajine je ugasnilo mlado življenje. Med čudovito naravo, tam zunaj nekje na kmetih, pelje cesta, na njej stoji avto; na asfaltu pred njim leži deček. Med svetlimi lasmi mu polzi droben curek krvi, ni več življenja v drobnem telescu. Šofer, mlad fant, je skrušen, ne ve kaj bi ... tako zelo mu je hudo ...

V deževnem dnevu množica gre za pogrebom; molitev ... med njo se meša jok. Turobnost povečuje žalostno zvonenje, ki se sliši od vaške cerkve. Ob cesti vrba žalujka poveša svoje veje, kot bi hotela vsa objokana reči: »Ne saj to ni res.«
Ptički so utihnili, v spoštovanju nemo sedijo na vejah in drobne solzice so jim orosile oči.

Spet se je rodila pomlad, ona na tržnici kupuje šopeke tulipanov. Vsak dan prehodi pot bolečine na pokopališče. Po beli potki stopa do groba, položi nanj cvetje, moli ... ne zanj, ki je tako mlad in nedolžen umrl. Moli zase ... da bi lahko prerasla bolečino ... hrepeni po spominu, ki ne bi bolel.

Ali bo Bog uslišal njeno molitev? Ali bodo prišli dnevi, ko bo lahko mislila na svojega dečka brez bolečine?
slika/internet

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Ned Maj 03, 2009 11:06 pm

Stric

3. maj 1956, med polji hiti drobna punčka, njena drobna ročica stiska šopek snežnih kep.
Otrok pristopi k možakarju, ki s konjem dela na polju. Možakar se nasmehne, punčka mu ponudi desnico in zardela zdrdra: »Vse najboljše za tvoj rojstni dan stric!«
V možakarjevih očeh se zasvetijo solze, ganjen poboža punčko po svetlih kodrčkih, skozi zobe prav potiho iztisne: »Hvala!« Več v tem trenutku presenečenja ne zmore.
Punčka boža konja, gleda ga in občuduje, misli si: »Konjiček kako si lep.«
Stric pristopi, njegove močne roke dvignejo punčko visoko v zrak in jo posadijo na konjev hrbet.
Pučka je zelo visoko, očarana gleda okrog sebe, ponosna je: »Jaz pa jaham konjička.« Ponosno razmišlja in občutki ob tem so tako lepi.
Le nekaj trenutkov traja, potem jo močne roke spet postavijo na tla. V punčkin spomin se vtisne drobna iskrica.
Danes je 3. 5. in iskrica je ponovno zažarela.
Hvala ti stric! Hvala za vse lepo! Čeprav te že dolgo ni med nami, živiš v mojem srcu.

Lea

slika/internet

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Čet Jun 18, 2009 10:02 am

SLOVO

Ladja drsi po morski gladini, počasi se pomika proti odprtemu morju. Postaja vse manjša in manjša.
On stoji na palubi. Gleda proti obali. Roko ima dvignjeno. Maha njej ... svoji Lepotici.
Ona stoji ob morju. Sama je. Veter ji mrši lase. Na tilniku še čuti dotik. V ustih ima okus njegovega zadnjega poljuba ... poljuba, ki pomeni slovo.
Ladja je potonila za obzorje. Samotno postaja.
Valovi se zaganjajo v brežino. Besno udarjajo v od sonca razbeljeno kamenje. Lomijo se na drobne kapljice, postajajo bela pena.
Med hrumenje morja, se mešajo prodorni kriki osamelega galeba.
Lepotica ne zaznava lepote, ki jo obdaja.V srcu čuti neznosno bolečino. Solze ji polzijo po licu. Misli si: "To je slovo ... konec najine ljubezni."
slika/internet

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Tor Jun 30, 2009 10:23 am

VPRAŠUJEM SE ...

Iskrice-poezija v prozi Ljubim-te

Sedim na letališču. Pričakujem tvoje letalo.
Živčno prelistavam revijo. Ne morem brat. Nemirno se presedam.
Misli mi uhajajo, se vpletajo v protislovna vprašanja, ki me mučijo.
"Zakaj prihajaš?"
"Iz ljubezni? Mar ni tako?"
"Da me mučiš? Vem, to je to."
V sebi razčiščujem, tlačim odgovore, ki mi ne ustrezajo, čisto na dno duše.
Nočem vedeti tistega, kar je popolnoma jasno. Zato si nizam vprašanja.
Skrita za revijo, opazujem tvoje letalo ... pravkar je pristalo.
"Si želim tvojega pristanka?"
"Kaj v resnici občutim?"
"Morda bi bilo bolje, da ponovno odideš?"
"Želim si tvojega ponovnega odhoda ... še bolje tvoje odsotnosti, morda ...?"
Zložim revijo, jo potisnem v torbico. Na ustnice si pričaram nasmeh. Grem ti naproti.
Razširiva roke in si padeva v objem. Prepričana sem, da je to tisto, vem:
"Ljubiš me!"
Žal ni tako.

slika/internet

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Sre Jul 01, 2009 10:26 pm

MORAM NAPREJ

Iskrice-poezija v prozi Pogresam-te

Slonim ob oknu. Težka je zame ta noč, noč polne lune. Ne morem spat.
Bolečina je spet prisotna, reže me v dušo, postaja neznosna. Sprašujem se:
"Zakaj nama ni bilo usjeno?"
Potegne rahla sapica, čudno zašumi. Pod oknom lebdiš. Tvoj obraz je lep.
Oblit je s srebrno mesečino.
Oči imaš zaprte.
Spiš v tišini te prekrasne, na trenutke pravljične noči.
Zona me obliva.
Vem:
"To si ti."
Vem prišel si, da se posloviva.
Prehitro si odšel, zato nisi našel miru, tam daleč v deželi mrtvih duš.
Sedaj si tu.
Nemo mi govoriš:
"Živi naprej!"
"Išči ljubezen!"
"Bodi srečna!"
Čarobni trenutek je minil.
Sama sem ob oknu. Zrem v noč, ki v mesečina jo obliva.
Vem:
"Moram naprej."

...

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Sob Okt 03, 2009 11:05 pm

Prijetna toplota

Bila je zima. Gola drevesa so se dvigala v nebo.
Tam je bila polna luna, mežikajoče zvezde. Veter je zavijal. Bilo je mrzlo.
Rezalo je v lica in gole prste.
Prijel si me za trde, pomodrele roke.
Glavo sem ti položila na prsi.
Čutila sem tvoj utrip. V tvojih toplih prsih je bilo srce.
Godila mi toplota, pijana sem postala od nje. Uživala v njej.
V meni je prebudila spomine.
Na najino ljubezen, ki se je zdrobila na mikro koščke.
V tistih omamnih trenutkih sem vedela, da je konec.
Res si me ljubil, morda še prveč.
Toda poznala sem tvoje visoko v nebo segajoče želje.
Vedela sem za sanje, v katerih ni bilo prostora za najino ljubezen.
Vedela sem ...
Le ovirala bi te.
Ne, nisi si želel skupnega ognjišča.Tudi do otroškega smeha ti ni bilo.
Morala sem naprej ... bežati pred iluzijo ljubezni, ki bi se tako hitro v sovraštvo sprevrgla.
Vendar mi je bilo tako prijetno toplo.

... ... ...

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Čet Dec 17, 2009 1:07 am

Burja

Poslušam te burja.
Ležim pod prešito odejo. Kljub temi, ki mrazi, mi je toplo.
Zakaj je tako temno?
S pogledom iščem … okno … projekcijo ure na lesenem stropu.
Zavem se; seveda izpad elektrike …
Razgrajaška burja, spet ti je uspelo.
Bahava nas strašiš.
Butaš, zavijaš … škripaš tam pod streho.
Dobro si mi znana. Bojim se te. Močna si. Ne pomišljaš si. Rada delaš škodo.
Trepetam. Čakam. Želim si jutra.

..... ...... ......

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Ned Feb 28, 2010 1:17 am

Deček

Drobna ročica vleče poteze. Zelene krivulje čarajo vonj pomladnih travnikov. Vanje vtkana sivina ceste, vabi prestižne avtomobile.

Misli se združujejo v iskrivem pogledu zvedavih oči.

Roka le za trenutek obmiruje.

Drobni deček je premislil. Sedaj ve. V roko vzame rdeč flomaster in nariše majhen krogec. Pazljivo ga pobarva. Nadaljuje z velikim krogom, ki objema malega, pravzaprav rdečo piko.

Postopek ponovi.

Spet trenutek razmišlja.

Nežno si popravi nagajive svetle pramene, ki mu silijo na čelo.

Zadovoljno se nasmehne.

Pohiti z risanjem.

Čez obraz se mu razleze zadovoljen nasmeh.

Naslov sporočila: Re: Iskrice-poezija v prozi Pon Maj 10, 2010 6:36 pm

Poteptan jaz

Srečali sva se v lekarni. Na ustnicah ji je igral prisiljen nasmeh.
„Kako si?“
„Hvala, dobro.“
Pogled v njene oči je razkril … laž. Ona je govorila naučeno vljudnostno puhlico. Oči so govorile resnico. Žalostno me je gledala, solza, ki ji je zdrsnila po zgubanem licu, je klicala na pomoč.
„Depresija,“ je izdavila med jokom, besedo, ki je povedala vse.

Tonem v spomine, vidim petnajstletnice, sklanjajo se, in v soju neonskih svetilk, izvajajo vedno iste, priučene gibe. Hitijo, seštevajo stotinke, jih pretvarjajo v minute, ki ob koncu dneva postanejo norma. Roke delajo. Razum ukleščen v vakumu praznine, izgublja svoj jaz. Deklice postajajo roboti, brez misli, delajo za golo preživetje. Nekatere se upirajo neizogibnemu. Umikajo se v svet domišljije. Izmišljajo si nikoli napisane zgodbe, potujejo v daljne kraje, brskajo po spominu, tam iščejo že davno slišane informacije.

Ali so one tiste, ki jim bo dano, ohraniti svoj jaz?