Mojcine traparije

Naslov sporočila: Mojcine traparije Ned Jun 15, 2008 12:06 am

...če jih lahko ima Noodles, jih lahko imam tudi jaz...
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Ned Jun 15, 2008 12:07 am

Pa je res en čuden dan.

V bistvu se mi spi, pa nisem zaspana.

Že cel dan imam občutek, da v meni nekaj nastaja, da se zlivajo besede v nek center, pa nič… Nič se ne napiše, niti mi ni za pisat. In bog ne daj, da bi mi bilo za razmišljat, pa pravzaprav imam že cel dan polno glavo.

Kot da sta v meni dva človeka in vsak vleče na svojo stran. En hoče eno, drugi drugo, jaz uboga reva pa kot peto kolo nekje na sredi med obema poloma, čisto zbegana.

Sem kot to naše čudno vreme, malo sončna, malo deževna. Le vetrovi še mi morajo začeti nagajat, pa sem kompletna

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Sre Jun 18, 2008 7:57 pm

Dež …

… povej mi ali naj še naprej trmasto sovražim tvojo močo?
Ali naj ti odpustim in se prepustim capljanju v lužah?

»I'm singing in the rain«, mi odzvanja v ušesih že kar nekaj dni, kakor, da mi hoče dopovedati - tudi Dež je lep.
Ne, ne verjamem!
Ne po tolikem času mokrote, ki se mi je zažrla ne samo v čevlje, ampak v sleherni kotiček moje Biti, da lahko se še samo ožamem in v tem nenehnem hladu zaledenim.

Morda pa?

Morda pa je Dež res lep?
Morda bi morala le okusiti polzenja kapljic po razmočenih laseh in koži? Začutiti svobodo v nogah? Dopustiti, da se zlijem z nebom, da njegove solze odplaknejo moje?
Morda?

Morda bom …

Če prej ne posije sonce.
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Pon Jun 23, 2008 8:26 pm

Za trenutek postanem, zazrta v mirnost dneva.

Nenavaden občutek!
Tišina je prehuda, neprijetno preteča.
Nestrpno se zdrznem v pričakovanju grmenja.
Pogledam v nebo …

Nikjer oblačka.
Le bleda modrina, ki ne daje slutiti, da kaj bi zmotilo mestno idilo.
Nasmehnem se. Res je prelep dan.
Ne bom iskala napak v popolnosti!
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Tor Avg 19, 2008 6:02 pm

Njegove oči ne lažejo

Kaj vidim v njegovih očeh?
V modrini?
Kaj mi govori?
Ko laž sika iz njegovih ust kot kačin razcepljen jezik in me oplazi lepljivo po licih.
Nagonsko se obrišem in pogledam stran.
Umaknila bi se, pa me doseže strupenost besed in me okuži s kužnostjo bolezni.
Postanem še sama lažniva, z rdečimi rogovi in plehkostjo misli.
Zakaj ne govori z menoj?
Skriva se.
Za paravanom.
A vendar ga vidim.
Skozi lepoto zlate poslikave. Njegove oči ne lažejo.
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Sre Avg 20, 2008 4:21 pm

Korak

Ni nameravala skočiti.
Le stala je tam.
Na pečini.
Gledala preko previsa in razmišljala …
Ni bila nezadovoljna s svojim življenjem.
Čeprav bi kdo, ki bi jo videl tam, morda to pomislil.
Njen pogled je bil odsoten. Kot da razmišlja, ali bi prestopila. Rob.
In res jo je ločil le korak. Droben korak. Tisočinka trenutka.
Hotela je biti svobodna. Lahko bi razprla krila. In odletela. Kam?
Predramilo jo je sonce. Obrnila se je in dala poljub. Njemu!
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Sob Avg 30, 2008 10:36 am

Mojcine traparije 1421605-storks_this_is_not_mine_foto-Bialystok

Jutro je nekako prazno. Kakšen avto tu pa tam, človeka skoraj ne vidiš. O življenju priča škripanje zavor nekje od daleč, pa še to na nek grozeč način opozarja na divjanje in s tem uničenje.

Zadnje dni jutra niso več ista.

Sama tega nisem opazila, ker se moj dan začne z obveznim prepoznim vstajanjem in potem norenjem levo, desno in z vstopom v službo zadnjo minuto.
Žal je tako, da se je nekje v mojih genih, ta navada naselila in zdaj sem zmeraj pozna, neredko prepozna.

Na tiha jutra to so me opozorili drugi. Tisti, ki imajo čas malo poležat zjutraj, potem v miru popit kavico in seveda užit dopoldan.

»Izginilo je ptičje petje.« so mi rekli.

Še ena žalostna posledica vremena.
Toča je oklestila drevje in verjamem, da je veliko živali, manjših, umrlo.

Umrle so štorklje, njihovo gnezdo je veter treščil ob tla in štorklji sta obležali mrtvi.
To me žalosti.
Vsako leto smo čakali, kdaj se bodo pojavile v gnezdu. Po navadi je bilo to konec aprila. Potem smo ugotavljali, koliko glavic vidimo v gnezdu. Seveda se pri tem nikoli nismo strinjali in smo zmeraj videli več mladičkov, kot jih je v resnici bilo.
Ko so zrasli, smo spremljali njihov trening poletov. Bili so prav simpatično smešni.
Vsak večer slišali njihovo potrkavanje s kljuni, si izmišljali zgodbice, kako se pogovarjajo ali morda celo kregajo, kako žena toži možu nad otroki, itd.
Bilo je zabavno. Takšna nedolžna zabava.
Zadnji dve, tri leta so nam hodile trkat na okna. Zgodaj zjutraj. Tok, tok, tok …
Drugo leto jih ne bo.

Danes je mesto še posebej dolgo tiho.

Sova skovika.

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Tor Feb 10, 2009 6:55 pm

Zdrogirana

Vprašujem se.
Kakšen je občutek, ko si high?
Ti celo telo trepeta?
Srce razbija v aritmiji?
Se ti oči zapirajo?
Ker ne prenesejo viška navala krvi?
Vprašujem se.
Kako bi bilo, če bi bil ob meni?
Zdaj, ko sem zdrogirana.
Od ljubezni.
Ko telo ne uboga.
Ker ne more slediti ukazom.
Ker možgani ne dajejo jasnih navodil.
Ker se vsak stavek konča s tabo.
Budnica.
Pokači so spet tu.

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Sre Feb 11, 2009 2:01 pm

Valentinova

Lahko me vprašaš, če te ljubim.
Bom rekla: » Ja! «
Lahko me vprašaš, zakaj sem s tabo.
Bom rekla: » Ker te ljubim!«
A ne vprašaj me, zakaj te ljubim.
Ker ne znam povedati.
Z besedami.
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Sob Apr 18, 2009 12:07 am

Zamišljena

Žalostna?
Ne, nisem žalostna.
Zakaj tako misliš?
Če včasih se mi obraz zresni in misli odtavajo …
Le razmišljam. O vsem.
Veselju, žalosti in večnosti.
O tebi. Ki si. In te ni.
O sebi. Ki sem, kadar hočem. In nisem, ko ne želim.
O nama. Ki nisva. In sva.
Ne, nisem žalostna. Le včasih ...

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Sre Maj 27, 2009 3:26 pm

OBČUTEK MAJHNOSTI

Ni hujšega, kot je občutek strahu.

Strahu pred nemočjo.
In zadnje čase se počutim nemočna. Pred vremenom.

Ko sediš v avtomobilu in se vate z vso ihto zaganja veter, ki te lahko dvigne in nese ali ko te obmetava nebo z ledenimi jajci in samo čakaš, kdaj bo katero našlo pot v notranjost in te zasulo..takrat se zaveš, da si na milost in nemilost prepuščen neki višji sili.

Počutiš se majhnega, vse okoli tebe je premajhno, da bi se lahko skril.

Strah se zaleze vate in tam ostane.
Prežeča zver, ki se zbudi ob vsakem črnem oblaku, ki ga z grozo opazuješ.

Ob vsaki napovedi dežja se bojiš.
Ker dež, več ni dež,ki bi le prijetno ohladil dan in zalil žejno zemljo.

Ne, vsak dež je nov strah.

Tako majhna sem proti naravi!
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Ned Jan 10, 2010 11:06 pm

Marioneta

Tako prekleto počasi se zibljejo ure v čas, ko bo odzvonila še tista zadnja sekunda.

"To je sreča ..." zaslišim nek glas, ki me opominja, da nisem tista, ki vodi igro.

Na vrvici. Na jeklenih vrveh.
Še nimam moči, da bi odrinila roke, ki vodijo moje gibe.
Da bi odtavala v zelenje pragozda.
V jedro mojega bistva.
_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Dobro jutro, jutro! Sre Maj 12, 2010 9:47 am

Jutro je še zaspano.
Tiho.
Radia še nisem vklopila, ker mi včasih paše prav takšna tišina kot ta, danes.
Rada bi se potopila v svoje misli. Ne vem zakaj jih pogrešam, ponavadi so itak neumne. Mogoče ne pogrešam misli. Pogrešam čas s sabo, kar tako, sredi tedna, brez obveznosti.

Mesto se počasi prebuja. Čas je že. Petke odmevajo v hitrem koraku. "Na zdravje" gospodu, ki je nekje kihnil. Dobro jutro gospe, katere smeh se sliši izza ovinka. Dobro jutro meni, ki se trudim ostati budna, čeprav še nisem spila kave. Dobro jutro, jutro!

_________________
~ Rikine Besede ~

Naslov sporočila: Re: Mojcine traparije Ned Jun 20, 2010 12:52 pm

Ne, nisem šla v trgovino.
Se mi ni dalo.
V hladilniku je še kak jogurt, paradižnik in sir.
Dva toasta. Bo že.
Milo v kopalnici je zmanjkalo.
Pa kaj. Bom pa roke umila na wc-ju.
In tako gledam skozi okno, ko dež spira prah z asfalta.
Kako smrdljiv vonj.
Razkopana cesta se spreminja v blatne luže.
Jutri bom verjetno jaz tista, ki bo prva stopila vanjo.
Ne vem kako, a zmeraj uspem.
Uh, da bi golobi nehali srati po mojem oknu.
A lahko, prosim!
Soseda nese polne vrečke iz trgovine. Kako se ji da?
Ura bo kmalu dvanajst.
Počasi se bom prebudila in pogledala v svet in popoldan bo.
Mi bo žal? Da sem jutro preživela v pižami, neumitih zob in nezainteresirana za svet okoli sebe?
Ne vem, počakam na dvanajsto, grem pod tuš in ...
Bomo videli.
_________________
~ Rikine Besede ~