Uboga naša Marcelina ji v zakonu nič ne štima se odeje hoče možek prilastit namesto cvička kri začne ji pit
Z ločitvijo ji zagrozi ker zjutraj nekaj mu smrdi a Metoda Trobca več med nami ni zato kar se kurjave tiče, lahko ste ženske brez skrbi
Še kihat in pa kašljat je začel od strahu pred pljučnico je onemel kuha mulo že tri dni in tri noči od njega nobenega glasu več ni
A ker so advokati dragi Marcelini poskušal bom par nasvetov napisati kako razmerje obdržati in možičku pravo pamet v glavo dati
Da zeblo ponoči te ne bo in da komarji ne popikajo ti razgaljeno telo predlagam da napolniš termofor pa še toplo vodo za noge natoči v lavor
Pa na drese Nemških nogometašev ne pozabi zapri oči in pomisli kako so lepi tisti Švabi celo ekipo imela boš samo zase naj mož na drugi strani kar dela užaljene grimase
Ne izplača se borit za črnogorca (daljinca) saj na tv-ju so samo reklame ki videti jim ni konca še najbolj pametno je novega pilota nekje dobit (po možnosti na Brniku) in dragemu zabrusit: PEJT V RIT!
Evo Marcelina, upam da sem ti kaj pomagal, če pa ti bo še kaj težil mu pa pokaži tole sliko.. lep pozdrav
Dogodke bomo spremljali še naprej 24 ur na dan.Če ima še kdo kakšen predlog za rešitev tega problema na dan z besedo! Vabljeni vsi
za vse, ki berejo in kukajo na forum ~ Marcelina
Marcelina
*****
Število prispevkov : 4554 Kraj : Zagorje ob Savi Points : 9950 Reputation : 73 Registration date : 07/04/2008
Naslov sporočila: TEGOBE Tor Avg 05, 2008 9:50 pm
MOJE TEGOBE
Na pomoč, spet imam problem delite ga z mano prosim, še vam ga povem
kot sem že spomladi omenila čez zimo za na morje šlauf (zračnico) okrog pasa sem pridno redila pa sem revca pozabila, da ventilček bi vgradila,
sem mislila, ko minil bo dopust bi enostavno pritisnila na ventilček in... sssspuuuusssttt pa ni bilo tako, zdaj ga nosim s sabo, grozno mi je v breme nihče ne more, zvleči ga iz mene
sedaj pa sem v dilemi, kateri naj predajam se kremi, da mi šlauf splahni vsaj za številke tri
telovadim, kolesarim,tečem se borim pa tudi dekce ne izgubim sedaj še bolj bašem se od jeze pojem vse, kar gre in leze
za zajtrk zmažem celo pizzo trije bureki so mi za sladico kar pa se tiče kosila krožnika že dolgo nisem pomila ker z njega poližem prav vse sploh se ne vidi,kaj gor naloženo blo jé
tako se meni godi kaj naj storim,povejte mi prosim vi upoštevala bom vsak nasvet saj meni revci ni več za žvet
lepotnega kirurga ne bi rada obiskala malo mi je žal mojega sala da bi me rezal in se zraven smejal zraven mastno računal,pa še moje ocvirke bi prodal
če ne bo drugače, bom kar takšna ostala saj dekleta debela so luštna napihnjenih ličk in zala kar pa še najbolj šteje iz njih vedno prijaznost, humor in veselje veje...
Nazadnje urejal/a Marcelina Sre Avg 06, 2008 5:34 pm; skupaj popravljeno 1 krat
noodles
Moderator
Število prispevkov : 371 Points : 6028 Reputation : 12 Registration date : 26/03/2008
Hmm, Marcelina ima spet težave.. Jaz sicer nimam problemov z šlaufom okoli pasu, je pa res da se je čez zimo tudi moj trebušček malo napihnil tako da sem se že zbal da sem v drugem stanju. A ker nisem tiste vrste žaba ki se sama s sabo dol daje, sem se kmalu potolažil in ugotovil da se je moj žulj napihnil predvsem zaradi pohanih pišk in drugih lepo zapečenih živalic...njami..
Žal mi je, a trenutno nimam nobenega pametnega nasveta, zato ti poklanjam pesem od legendarnega Franca Koširja. Sicer imam raje domačo govejo župco kot govejo muziko, a Košir je bil vsekakor humorist za vse čase in generacije..
Število prispevkov : 4775 Points : 9909 Reputation : 88 Registration date : 27/04/2008
Naslov sporočila: Re: Hudomušna poezija Sre Sep 10, 2008 11:32 am
Z gospo jesenjo v naravo skočimo, gobe nabirat pojdimo, kostanj(saj res kostanj ni naš) .....pojdimo, ga krast! Bo prišel kmet....nas napodil, če mu bomo ugovarjali....nas še nabil. Ne, ne krast,to pa ne....!
Mojca
Moderator
Število prispevkov : 2015 Age : 50 Points : 7552 Reputation : 82 Registration date : 25/03/2008
Za gobami, čez drn in strn, se je pognala, a na trebuhu nenadoma je pristala, le kaj bi to, če zemljo ima v hlačah in po glavi, se pač zgodi, če rad se giblješ v naravi..
Je valjanje postalo atraktivna olimpijska disciplina, zato se resno s tem športom je začela ukvarjat naša Marcelina, poln modrc listja ima in trave, a žal brez treninga, na bo svetovne slave..
Drvi po klancu kot Ferrari, nobeden več jo zlepa ne ustavi, se možek non stop nekaj pritožuje, a vmesne čase dečva stalno izboljšuje..
Ko pa do cilja z vso ihto prisopiha, iz košare goban lepo se ji nasmiha, takoj zaviha umazane rokave in ga z roko poboža prek velike glave..
A najžlahtnejša zlata bo medalja če bog ti da obilo zdravja, da lahkih nog še dolgo boš hodila, in okrog Zasavja, košaro, polno lepih jurčkov, pred sosedo sitno, boš v lonec skrila…
Je pa tako na stvari. Včasih, ko napišem kakšno tako neumnost, se pravzaprav počutim kar malo otročje, a, ker smeha in dobre volje ni nikoli dovolj, bom verjetno še kar nadaljeval s takimi traparijami.. Se že vnaprej oproščam.. Hmmm, upam da mi Marcelina ni zamerila, ker sem si jo malo privoščil. Eh, verjetno gobe nabira, al pa trenira. Pa še rima se..
Šele danes sem videla tvoj prispevek. Mislim, da bom morala očala zamenjati, ko pogledam kaj je novega, pa na zvončku ne vidim, da je obarvan To se mi dogaja letos odkar sem prišla iz morja, mater spet bodo stroški.Sedaj pa imam, ko sem tako bulila tipe
Da bi ti zamerila, ja pa kaj še, nasmejal si me kot zmeraj saj veš: MOJA USTA SO OD UŠESA DO UŠESA, SMEH PA MI LIČKA STRESA To je tisto tapravo, da se znamo šaliti tudi na svoj račun. Nam to ni teško.
Ideje imaš unikatne slikice zraven so svetovne .Kako malo je treba, da je človek dobre volje, samo pasti je treba in se valiti. Če bi pa to še videl in slišal možev komentar bi bil pa sploh hec.Ko sem pristala na stezi je najprej vprašal: Ali imaš še moj nož? ( sposodila sem si njegovega) Ni me vprašal, če sem v redu, potem pa: Ja kakšna pa si taka ne boš v avtu,( imela sem lase pokonci kot bi se preplašila,hlače od pasu navzdol, bluzo od pasu navzgor) sleci se in očisti potem pa lahko. Ja kaj bom revica storila, malo sem se otresla, izpod hlač je letelo, kar si hotel, zemlja, listje, iglice itd. Ja saj vem jezen je bil zato ker on ni našel nobenega jurčka hihiihih.
Pa kako je to dobro, da je v nas vedno še malo otroka.Tega nikoli ne pozabi noodles.Da nekomu polepšaš dan ali večer s svojimi prispevki sploh pa, če je to humor, ni nikoli narobe!!!
:045: tudi Mojci in Lei za podporo
Bodi lepo noodles do spet in še enkrat za tvoj prispevek ~ Marcelina
Mojca
Moderator
Število prispevkov : 2015 Age : 50 Points : 7552 Reputation : 82 Registration date : 25/03/2008
Hvala vsem trem, tako žalostna sem bila, ko sem prišla na forum, sedaj se smejem. Torej Noodles od tebe pričakujem, še veliko traparij, Marcelina, ti si tudi humoristka, zato te prosim, tudi ti skrbi za smeh. Mojca ti si me s svojim kratkim odgovorom Marcelini, prav pošteno nasmejala. Torej vsi trije poskrbite, da nam, bo lepo. Če bo izziv bo mogoče tudi meni kakšna uspela.
Pozdravček Lea
noodles
Moderator
Število prispevkov : 371 Points : 6028 Reputation : 12 Registration date : 26/03/2008
Naslov sporočila: Re: Hudomušna poezija Sob Sep 20, 2008 1:33 pm
Ja, ja, Marcelina, saj sem jaz vedel da so vsega krivi zagoreli mladeniči ki si jih opazovala na morju..
Tudi sam se velikokrat znam pošaliti na svoj račun in veseli me da imaš tudi ti o tem podobno mnenje. Hehe, kar vidim moža, kako ga je skrbelo za nož. Ma, pravilno si ugotovila. To je bilo zaradi tega, ker ti je bil fovš.
Sem se pa ravno sedaj spomnil ene dogodivščine, ki se je zgodila, ko sem bil pubertetnik. Doma smo imeli, pa niti ne vem točno, kako se napiše,pony ekspres. (motor) V glavnem, nekega dne, zakurblam mašinco, da se peljem na en giro. Seveda je blo treba gas dat do konca, a ravno v tistem trenutku, je čez cesto prikorakala sosedova kura. Krišto dijo, zapletla se mi je direkt pod zadnje kolo. Vrglo me je po cesti, ki takrat še ni bila asfaltirana in ves opraskan in podplut sem se pobiral na noge. Motor je ležal par metrov naprej, kura pa je v zadnjih vzdihljajih hropla na robu cestišča.
Mama, ki je dogodek videla, ker je bila ravno takrat pred hišo, pa vsa prestrašena začne kričati: Joj, uboga kura, uboga kura... Kaj bo rekla soseda? Joj, uboga kura.....
Vem, da mi je šlo na smeh. Spomnem se, da sem z vso ihto rekel: Jebem ti kuro, kaj pa jaz..A jaz nisem ubogi????
Ja, še sedaj se tega včasih spomnemo in smejemo, ko mami v hecu opočitam, da jo je za sosedovo kuro bolj skrbelo, kot pa za lastnega sina..
Mojca, khm, khm, sory, ma tudi jaz sem mislil da so tisto zvončki..Jao...
Mislim, da bom morala očala zamenjati, ko pogledam kaj je novega, pa na zvončku ne vidim, da je obarvan
Zvončku????? To so knjige!
Da so to knjigice Mojca
Mislim, da je to dovolj velik dokaz za menjavo očal.Ko sem namreč dobila prve, sem dobila od zdravnika dve napotinici in sicer 1 za okulista, 1 za ultrazvok za trebuh. Ko sem imela datum za pregled jaz popokam prvo napotnico, ki mi je prišla pod roke in bezljam na ultrazvok.Ko pridem do zdravnice ji ponudim napotnico pa ona pravi: Oprostite gospa ampak ta napotnica je za okulista, ki ste ga pa zelo potrebni . Vseeno me je pregledala napotnico pa sem ji drugi dan dostavila.Zelo prijazna zdravnica.Tako je bilo.Se opravičujem Mojca, ampak sedaj se mi pojavljajo isti problemi vseskozi sem mislila, da so to zvončki sorčy Vidiš pa je spet hec, čisto na spontan način.
in od Marceline
Nazadnje urejal/a Marcelina Pon Sep 22, 2008 5:01 pm; skupaj popravljeno 2 krat
Marcelina
*****
Število prispevkov : 4554 Kraj : Zagorje ob Savi Points : 9950 Reputation : 73 Registration date : 07/04/2008
Ja kura ja, kaj pa ti in moped ? A vidiš kako je to. Mislim, da sta si po karakterju moj možiček( samo nož ga je skrbel) in tvoja mama ( za kuro) kar malce podobna. Kako smešne so sedaj zgodbice, ki jih preživimo v otroštvu takrat pa je to bila prava katastrofa.Človek se resnično sprosti ob takšnem branju. Kaj pa je bilo potem s tisto kuro? Včasih so res veliko hodile kar po cesti, tudi pri nas. Vsepovsod si jih lahko videl. Namešane so bile od vseh sosedov. Še danes mi je uganka, kako so kure zvečer potem znale vsaka v svoj kurnik, ne da bi jih kdo poklical samo tisti hripav pokpodak,pokpodak si slišal pa hajd v vrsti domov
Te vprašam čisto po tiho noodles, ali si ti res tudi mislil, da so knjigice zvončki pa ne okol govort
Ja pa naj še kdo reče, da nam ni lepo
Bodi lepo noodles do spet ~ Marcelina
noodles
Moderator
Število prispevkov : 371 Points : 6028 Reputation : 12 Registration date : 26/03/2008
Pssssssssst, Marcelina, čisto potiho ti bom nekaj povedal. Ma naj bo med nama. Verjemi, tudi jaz sem videl zvončke. Šele ko sem prebral kar je Mojca napisala, sem malo bolj podrobno pogledal in skoraj se mi je zaletelo..Res so knjigice, a porko dijo, zmeraj sem mislil, da jaz pa res dobro vidim. Očitno bo treba k okulistu...
Ojoj, glede kure, pa raje ne povem, kako se je stvar končala. Je preveč kruto in glede na to da v današnjem času, še muhe ne smeš lopnit po butici, ker razni zaščitniki živali takoj skočijo v luft, se bom raje naredil Francoza in to vprašanje ignoriral.. Mater, kakšen stavek mi je ratal..Jao, sem zabluzil..
Marcelina, sem se že pri vas naslikala, želna sem smeha, da je joj. Mogoče mi bo ratalo, še kaj smešnega napisat, tako mimogrede sem se ene zelo stare zgodbe spomnila, ki naj bi bila celo resnična. Kar je še bolj zanimivo, naj bi bil junak te zgodbe moj nono. Seveda ni nujno, da je resnična, še manj nujno, da je bil to moj nono. Pa začnimo: Med 1. svetovno vojno je šel tastari Polak v Selo, no do tu še ni nič smešnega. V Selu so bili nastanjeni vojni ujetniki, to naj bi bili Rusi in Poljaki in mogoče še kdo od slovanskih narodov. Tukaj, pa se je zadeva zapletla, eden izmed ujetnikov je tastarega Polaka vprašal, približno tako:"Poljak kako se zove ovo selo?" Tastari Polak, pa ujetniku nazaj zabrusi:"Kdu hudiča ti je povidov, da sem jest Polak in da je tu Selo?"
Mogoče sem zvabila vsaj nasmešek. Papa Lea
noodles
Moderator
Število prispevkov : 371 Points : 6028 Reputation : 12 Registration date : 26/03/2008
Naslov sporočila: Re: Hudomušna poezija Tor Sep 23, 2008 9:55 pm
Hehe, lea, sem se nasmejal..
Ta je pa resnična:
Moj kolega se piše Hvala. Pa je pred par leti, ko je končal šolanje, odšel v eno firmo, da vpraša, če imajo zanj, kakšno primerno delo. Napotili so ga seveda v kadrovsko službo. Ko pride na vrsto, vstopi v pisarno, se usede za mizo in čaka.
Ker so se v tistih časih uradniki imeli za male bogove, ga osebek , ki je sedel na drugi strani mize ni niti pogledal. Ko pa se je le zavedel, da v prostoru ni sam, ga vpraša:
» Kako se pišete? « » Hvala » odvrne kolega. » Prosim » odgovori kadrovnik.. » Kako se pišete? » » Hvala » že malo nejevoljno reče prijatelj. :044:
Začuden, misleč da ga iskalec zaposlitve, po domače povedano, zajebava, le vzdigne glavo in se mu zazre v oči: »No, ne vem zakaj se mi zahvaljujete, saj vam nisem še nič dobrega naredil » Kako da se pišete? »
» Ma, ne, nisva se razumela. Ne zahvaljujem se vam, le Hvala se pišem!!! :045:
Komaj takrat tipu klikne. Ves rdeč v ksiht, se mu začne opravičevat. A kot kaže, se mu je za ta neroden pripetljaj hotel malo oddolžiti, zato je kolega službo dobil. Vsaj tako se je govorilo. A kot pravi Marcelina: » Ne okol govort »…… pozdrav vsem..