Res upam, da bo kratka, tale zima
in da poletni veter,
kmalu, razgaljenim mladenkam,
nagajivo, dvigoval, bo mini krila…

Prekril, v naslednjih dneh,
baje bo sneg, vse doline,
debele bunde, že očem zakrile,
bohotne ženske so obline…

Burja piha, vse sivi,
pritiska mraz, prav do kosti,
želim nazaj, si vročih julijskih noči,
da spet bom videl čare, toplih in brezskrbnih dni…

Zvečer, ko me spomini, v spanec poneso
in po morju, v zraku zadiši,
spomin takoj, prežene vse skrbi,
saj mlada dama, zraven mene, na plaži, vsa naoljena, leži…

Greha vredno imela je postavo,
takoj odšel sem z njo, na večerno, privat, erotično, zabavo,
ji s poljubi lajšal opekline
in želel, da noč, le ta, nikoli več ne mine…

Ko s prsti božal, sem njeno mehko kožo,
v spanju, zavzel sem neko čudno pozo,
takrat, nenadoma, okoli ušes, dobil sem projektil,
sem skočil v luft, misleč, da najmanj, koga sem ubil…

Za sanje, pa res, ne morem biti kriv,
čeprav nenamerno, od najdražje, klofuto sem dobil,
je že tako, da tudi kakšna vzgojna mora bit,
čeravno, moje sanje, so odšle v.…. rit…….

Zagledal sem se v skodelico, popite kave,
vem, da še Nostradamus, ponosen bil bi name,
jasnovidec, kar tako, prav res, vsak ne postane,
saj še danes, marsikje, preganjajo, take sorte šarlatane…

Sem videl, da se svet bo znašel, v globoki krizi,
ne bo mesa, na naši, včasih, bogato obloženi mizi,
zajela nas bo huda recesija,
obeta borzam se, popolna, finančna polomija..

V maloro bodo šle, visoke dividende,
zaslužnim državljanom, ukinjajo se velike, doživljenske rente,
hude, grozijo, podnebne, nam spremembe,
še miss sveta, ostala, brez kičaste, bo lente…

Le pri nas bo skoraj vse po starem,
natikali lisice, bodo policaji, raznim Penkom in Zidarjem,
posvečali se bomo, predvsem, političnim škandalom,
se muzali, ko Janša znašel se bo, pred oltarjem…

Dogodek leta, prerasel bo v navadno burko,
obelodanil bo ločitev, legendarni slavček, Damjan Murko,
ji žulje na kolenih, maskerka, bo prav dobro, skrila,
ko, odvrgla za Playboy, simpatična Lenderova bo Saška, oblačila…

Marca, zašla v škripce, bo naša, največja trgovina,
Natalija Verboten, bo v maju zanosila,
v juliju, bo Salome, veliko žurko priredila,
oktobra, se v Ljubljani, bo končno đamija gradila…

Postale moje pesmi, bodo, prava polomija,
dobil namig bom, da zame, pač, ni poezija,
o pedrih, se pisati, itak ne spodobi,
ker taka tema, na portalu, kaj hitro, koga lahko zmoti …

Obljubim, da držal, preizkušenega, se bom recepta,
zato, namesto Špelc in drugih pičk,
objavljal bom izključno, pesmi,
o jatah lepih in nedolžnih, belih ptičk….

Naš novopečeni prerokovalec se ne da,
sem ga že privat rotila,
klečala in molila,
da še zame kavo spije,
in svoja videnja na papir izlije.

A vendar, kot sem rekla,
Noodles se ne da,
čeprav njegovo ime,
tako lepo razlečnim,
da le to pove:
Noodles Da Mus...torej nujno, a ne???