Haiku z odsevom, Tanka, Hay(na)ku in Haibun

Tanka 18

Poletni večer
se bledo zalesketa
v svetlobi lune.
Čez posrebreno streho
zaveje rahel veter.

Tanka 19

večer vseh svetih
postarani veseljak
si naliva mošt
trpek okus poplakne
pod gladino zavesti

Haibun (nečimrna luna)

Pravkar je prenehalo deževati.
Stojim ob kuhinjskem oknu in opazujem temačen večer. Ne vidim oblakov, le začutim jih, kako se okorno prekladajo po nebu.
Begajoč pogled mi obstane na okenski polici. Tam jo uzrem, vsa bleda se mi smehlja v mokrem odsevu. Nasmehnem se:
„Glej jo, glej, nečimrnico, kako spogledljivo škili v priročno ogledalo.“

nenadna burja
žvižgaje trga nebo
briše polico

Tanka 20

tatinska burja
z vrtinčastimi prsti
lovi snežinke

ugrabljene kresničke
vrvijo v strastnem plesu

Haiku z odsevom (robida)

mlada robida
prepuščena divjanju
besnih vetrov

ostrina trnja
dorisuje zareze
v kožo spomina

Haibun (Regratov cvet)

Stal je ob robu vrta, oblečen v kavbojke in olivno-zeleno majico. Rokave si je potegnil visoko preko komolcev. Ožarjen s soncem, ki je počasi tonilo za obzorje, si je z umazanimi prsti k ustom prislanjal slab centimeter dolgo piščalko. Njen zven se je stapljal z akordi vetra.

fant piha v steblo
regratov cvet umira
odvržen v travo

Tanka (tihotno jutro)

tihotno jutro
tigrast maček žre vrabca
strah v temnem zrklu
okrvavljeno perje
dežuje na suho travo

Tanka (dan izgoreva)

Dan izgoreva
v razkošju večernih barv,
meša se z vetrom.
Upočasnjene misli
tiho tonejo v spanje.

Tanka (stari platani)

Stari platani,
senci se prepletata
v razvejan objem.
Čutim mlačno kapljico,
drsi mi preko lica.

Tanka (bela jablana)

bela jablana
trepetaje zajema
aprilsko ploho
mehak šepet zavijam
v malce skrivnosten nasmeh

Tanka (jutranji nasmeh)

Jutranji nasmeh
sinji skozi oblake.
Boža cvetove.
Misli mi odlebdijo
v poletje rimskih fontan.

Tanka (jutranji veter)

Jutranji veter
med razpoke tlakovcev
nalaga venčne liste.
Preko prašnih spominov
žari ogromno sonce.

Tanka (med kodri krošnje)

med kodri krošnje
skrito večerno sonce
veter pleše v mrak
s tresočo roko rišem
zahrbtne obraze senc

Tanka (aprilsko sonce)

aprilsko sonce
med strelicami dežja
poljublja lica
od solz zaslepljen pogled
prikrivam s ploho besed

Tanka (vrtinci vetra)

Vrtinci vetra
na zaplato jasnine
sejejo zvezde.
S sencami opojena
preslišim minevanje.

Sedoka (večerni naliv)

Večerni naliv,
namrgodena sova
vedri v starem dimniku.
Razmajan skelet,
brezzoba smrt se smehlja
v pogledu praznih oči.

Tanka (večerni ploha)

Večerna ploha,
namrgodena sova
vedri v dimniku.
Brezzoba smrt se smehlja
izza temačnih zidov.

Tanka (pomladni veter)

Pomladni veter
oblači bister potok
v regratno seme.
Na prodišču svobode
puščam razbrazdan spomin.

Tanka (vetrovno jutro)

Vetrovno jutro
neučakano sili
v dremave vasi.
Prelistane v temoti
se razblinjajo sanje.

Tanka (nizka trnina)

Nizka trnina
z ostro veko prekriva
oko ribnika.
Želje kapljajo mimo,
ugašajo na poti k dnu.

Sedoka (čez grbo molka)

Čez grbo molka
sramežljivo curljajo
prisiljeni nasmehi.
V temnih zenicah
od strahu skrivenčeni
jeklenijo odsevi.

Tanka (cestne svetilke)

cestne svetilke
zastrte z meglicami
tolažijo noč
kopnim kot zgodnji večer
v vezenini tišine

Tanka (sidrišče jutra)

Sidrišče jutra,
zarja si s prsti sonca
liči bled obraz.
Ob gromozanski kavi
grizljam kolač spoznanja.

Sedoka (slika spomina)

Slika spomina,
zvibran obris obraza
valovi prek gladine.
Za beločnico,
v oklepajih stoletij
izginja drobljiva sled.

Tanka (pokošen travnik)

Pokošen travnik,
lučke plešejo z vetrom
v novo življenje.
Misli mi frfotajo
v objem žametnih senc.