Lea-Šopek pesmi

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Sre Avg 20, 2014 11:39 pm

Ko najdeš sebe

trudiš se videti svet
simetrijo barv
krhka sosledja
zrcaljenje resnice

neskončno sama
brezglasno
nagovarjaš obraze

med vejami platan
uzreš sonce

podaš se do vrhov
nekoč pozabljenih
molitev

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Čet Sep 11, 2014 11:40 pm

Hočeš proč

na črnem atlasu
spijo zvezde

odpiraš se
v krvavo krhkost maka

v neenaki igri
umira
raztrgana koža

misli postajajo težke
nepretočne

povežeš culo
pod trden vozel stlačiš
pohojen ego in
zdesetkan trop iluzij

za vogalom rojen veter
ti dahne v obraz

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Pet Dec 19, 2014 11:24 pm

Ženska (cikel)

srebrna
ob robu
kuhaš samo zase

ko najdeš sebe
hočeš proč

pozabljena
zaman iščeš sonce

***

Srebrna

ne spiš

s tanko plastjo
odmeva
prekriješ spomine

samoti dodaš okus
mentol bonbona

nad razdevičeno tišino
peniš hudournik
nočnega monologa

Ob robu

ko strasti odigrajo
sklepni akord

za črno zaveso
požiraš tišino

z ustnic si zgrizeš
ostanke nasmeha

ob prvem svitu
pometaš

odrineš se daleč
za rob čistine

Kuhaš samo zase

na pogorišču
zacvetiš v živo rano

besede goltaš
zabadaš jih v požiralnik

sredi ničesar
iščeš zavetje

odmisliš bolečino

vetru ne dovoliš
da podivja v vihar

Ko najdeš sebe

trudiš se videti svet
simetrijo barv
krhka sosledja
zrcaljenje resnice

neskončno sama
brezglasno
nagovarjaš obraze

med vejami platan
uzreš sonce

podaš se do vrhov
nekoč pozabljenih
molitev

Hočeš proč

na črnem atlasu
spijo zvezde

odpiraš se
v krvavo krhkost maka

v neenaki igri
umira
raztrgana koža
misli postajajo težke
nepretočne

povežeš culo
pod trden vozel stlačiš
pohojen ego in
zdesetkan trop iluzij
za vogalom rojen veter
ti dahne v obraz

Pozabljena

spotikaš se ob lastne vzdihe

v praznini e-pošte
pestuješ domotožje

med prsti
ti podrhteva
orumenel list

pogled utapljaš
pod gladino črk

z besed lupiš
za nekaj odtenkov pretemno
skorjo

v nepojmljivem begu
pred samo seboj
z dolgimi požirki
odplakneš včeraj

zaspiš zvita v klobčič mor

Zaman iščeš sonce

okušaš
z izpušnimi plini
začinjena jutra

zakrčena v molk
navznoter kipiš spomine

cefraš preživeto
napake kupčkaš
lepiš jih
v poraz

za prsnico začutiš
udarec lastnega krika

iz grla
ti uide
jecljaj

***

stojiš
nemočno zreš na križ
v njegovo ime

zgrbljena vase
zakleneš besede

dan ugaša
v očeh ti mrzlo
zasije severnica

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Sob Dec 20, 2014 12:17 am

Hiša ob potoku 29 - Japonka*

deklica vadi vzmik

sanja
o olimpijskih igrah
o zmagi
o zlatu

resk
nadobudna telovadka obsedi
s kakijevo vejo v naročju

staršem se zlaže
sosedova Ivanka je bila
bratec pritrdi njeni zgodbi
res je bila Ivanka

tata stopi do soseda
domov se vrne otožen
molčeč

ne kazen
boli njegov pogled

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Sob Dec 20, 2014 12:18 am

Triptih

akacija sega v nebo
z bodičastimi prsti
prebada škrlat in
mrak potiska dan
čez robove skalnih
previsov

na kolenih se umiva maček
potem zaprede in greje
ostarele kosti

v ušesih brni tišina
misli uhajajo nazaj
prepletajo se
v zven samote

noč dobiva vse bolj prosojno polt
izza bližnjega hriba pokuka luna
in nazdravi s kozarcem
srebrnine

dolgi požirki lepote
odplaknejo nelagodje

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Sob Mar 21, 2015 11:26 pm

Kolaž

Obuješ si čevlje. Vezalke, dve luknji pod
vrhom, zavežeš v čvrsto pentljo. Oblečeš
vetrovko, zadrgo potegneš navzgor
vse do brade. V režo potisnjen ključ
polglasno zaškrta. Zvok vstopi v prostor,
ki si ga pravkar zapustila. Februarska
sapa ti postreže z zvrhanim pladnjem
popoldanskega sonca. Na sosedinem
sušilu plapolajo rjuhe in zrak ob
neenakomernih izdihih vetra dobiva
vonj po mehčalcu. Zagrizeš v strmino
(sestopov ne maraš, zato ga puščaš za konec).
Zgoraj iz prsnega žepa odvržeš skrbi. Napolniš
si pljuča in pustiš očem, da pijejo z velikimi požirki.
Daleč na zahodu sonce morju in morje soncu
podarja lesket. Dvigneš fotoaparat in nekajkrat sprožiš.
Mrak grizlja parobke dneva, tema pripleza iz globeli in
leže prek previsov. Po stezi se med skalami dvigneš
na planoto. Strmina prasketa od tišine. Noč požira
markacije. Tipaje najdeš pot. Doma iz niza trenutkov
sestaviš trajanje. Na dvorišču severnik premetava
smetnjake. Čakaš, da boš pozdravila jutro,
ki ga nad vzhodom že plete svit.

(Pesem je nastala na delavnici, ki jo vodi David Bandelj, skušala sem se čimbolj približati pesmi Risba - Petra Semoliča.)

Naslov sporočila: Re: Lea-Šopek pesmi Tor Mar 24, 2015 4:31 pm

Stena

stok razmajanega klina
in krohot globin

nimaš časa
za misel
za jalov boj s prividi

omahneš
med srhljiv
kra kra kra