Vsega po malem....

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Ned Maj 02, 2010 9:10 pm

Bili smo dobra klapa. Žurerji in bleferji. In ona je bila del tega. Črnolaska, za katero se je obrnilo marsikatero moško, pa tudi žensko oko, je predvsem z mojo pomočjo sčasoma vstopila v ulično druščino ki sem ji pripadal. S sproščenostjo, smislom za humor ter splošno razgledanostjo je pritegnila mojo pozornost.

Postala sva prijatelja.

Večeri, ob kozarčku vina in drugih prepovedanih substancah so bili nepozabni. Neprespane noči v zamaknjenih kotičkih zakajenih lokalov, mladostna razigranost ter zaupni pogovori so postali stalnica najinega druženja ki so vez sorodnih duš le še bolj utrdili. Postal sem njen angel varuh. Na videz pogumna in odločna punca je namreč v sebi skrivala krhkost in ranljivost ki ni bila vidna vsakomur. Zid, ki si ga je zgradila okoli sebe je porušila samo zame. In zato sem ji hvaležen.

Razen nedolžnih poljubov in nežnih dotikov ki sva si jih izmenjala ob kakšnem praznovanju med nama nikoli ni preskočila iskrica ki bi najino razmerje peljala v drugo smer. Vsaj z moje strani je bilo tako. Dokler…

Ja, dokler me ni povabila domov na kavo.

Takrat pa sem prvič pomislil na to kako lepa je. In začutil vznemirjenje. In željo. Spraševal sem se, če ona čuti isto. In si želel da je temu tako..

No, vabilo sem seveda z veseljem sprejel. A cel večer sem zbiral pogum, koncentracija med igro biljarda je bila na psu tako da sem bil deležen kar nekaj začudenih pogledov. Ura pa je neusmiljeno tekla. Priznam, bil sem živčen. In žejen. In zmeden….In nisem mislil na barcafe.
Ura je kar naprej tekla…tik tak…tik tak…tik tak…

Tam okoli polnoči pa sem se odločil. Grem, ni druge.

Tema. Pasji lajež v daljavi. Pridem pred hišo. Ugasnjene luči. Vse spi..
Previdno, po prstih se skoraj priplazim za bajto. Pišuka, deset oken ima. Kaj nardit.
Nič, naberem par kamenčkov in jih po instinktu začnem metati v šipo.

Par minut tišina, potem pa..se počasi odpre okno. Zagledam sivo glavo ki mi z zaspanim glasom reče:
» Ne vem no, če imaš meni kaj za povedat daj na brzino da grem nazaj spat, drugače pa mislim da si okno falil..«
Pobral sem šila in kopita, randi je šel v maloro. Osramočen sem šel spat, čeprav očesa celo noč nisem zatisnil. Ni treba posebej poudarjati da sem moral požreti marsikatero na ta račun.

In kaj je bilo s kavo. Ja, še večkrat sva jo pila a pri tem je tudi ostalo. Potem pa so se najine poti razšle. Par dni nazaj pa sva se po dolgih letih spet videla. Mahala mi je ko sva se z avtom peljala drug mimo drugega. In mi podarila nasmeh..Ki je včasih obetal…..
_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Sre Maj 05, 2010 6:38 pm

Vsega po malem.... - Page 2 Dcdde1bab7f2d9196031ef8

Halo? A sem jaz to prav slišal? Oprostite gospod bivši komunist, a se vam ne zdi da mlatite prazno slamo?

Sprašujem namreč vodilnega sindikalista Dušana Semoliča. Zasledil sem odlomek intervjuja ki ga je ob praznovanju prvega maja dal za nacionalno televizijo. V njem poleg ostalih floskul ki so bile v prejšnjih dneh železni repertoar borcev za pravice tlačanov pravi da ga skrbi naraščanje revščine med brezposelnimi.

Čakaj malo. Tu nekaj ne štima. Glede na stolček ki ga zaseda bi bilo po mojem mnenju bolj logično da bi ga skrbelo za tiste ki hodimo v službo. Nič ne rečem, marsikdo ki je izgubil zaposlitev je v težkem položaju. Za te naj pač poskrbi država. Kako, ne vem. A dokler bo brezdelje nagrajeno skoraj tako kot delo, ne govorit neumnosti. Saj nisem kreten, tudi sam bi bil raje doma. In preklinjal vse po spisku. In jamral kako majhno pomoč dobivam. Ter se smejal v brk vsem ki vstajajo ob petih zjutraj in hodijo v tovarne da preživijo sebe in svoje družine.

No, jaz imam srečo. Budilka me vrže v luft šele ob pol šestih. In danes mi ni bil problem skočit iz postelje. Z radostjo v srcu. Ker sem vedel da bo del mojega zaslužka šel v dobrodelne namene. Naslednja tri leta bom z nasmeškom na ustnicah pomagal državi ki ima v lasti več kot dva tisoč otokov, ki prireja razkošne olimpijske igre, kjer je povprečna bruto plača za nekaj sto evrov višja kot je naša, ki ima izjemno kulturno dediščino in razvit turizem, a se je znašla pred bankrotom. Ja, uboga Grčija. A nič bat, jo bomo že rešili. Upam le, da na nas, evro birokrati ne bodo pozabili.

Je pa malo manjkalo da nisem pristal na naslovnici rumenega tiska. Sosedske odnose je treba negovati, to vsi vemo. Zato sem se prijazno odzval na povabilo mejaša in šel na njihovo klopco na popoldanski klepet.
Imajo velikega, kosmatega, črnega psa. Kot kakšen medved je. Lepa živalca iskrivih oči. Ležal je tam pred mano, zadovoljno migal z repom, strigel z ušesi in me prijazno pogledal ko sem ga nežno pobožal po glavi.

Naenkrat pa mrcina skoči name, me s tacami objame okoli pasu in … začne občevat z mojo desno nogo.. Pišuka s kakšno ihto je suval. Komaj smo ga umirili.
Sosedo je oblila rdečica, midva z mejašem pa v krohot. Ja kaj pa naj bi drugega.

Ko sem odhajal proti domu sem premišljeval. Dobro, da me država in vreme jebeta sem se nekako navadil, delodajalcu se itak ne pustim, da pa psi masturbirajo na moji okončini je pa vseeno preveč..

Narobe svet vam rečem…..

_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Čet Maj 13, 2010 7:02 pm

»Dober dan. Bliža se 6 junij ko se bomo državljani Slovenije na referendumu odločali za ali proti arbitražnem sporazumu ki naj bi, vsaj po zagotovilih naše vlade, dokončno rešil vprašanje meje med dvema prijateljskima državama. Slovenijo in Hrvaško.

Po najnovejših raziskavah je skoraj tretjina anketiranih še neopredeljena, zato na Besedah z velikim veseljem in ponosom pozdravljam predsednika vlade gospoda Boruta Pahorja ter voditelja opozicije gospoda Janeza Janšo. Hvala da sta se odzvala mojemu povabilu in pristala na soočanje ki bo, vsaj upam tako, dalo odgovore na vsa nejasna vprašanja.«

»Gospod Pahor, sta se v zadnjem času z šefico vlade republike Hrvaške kaj slišala oziroma srečala?«

Pahor:
»Seveda. Z Jadranko sva nenehno v kontaktu. Pred kakšno uro sva govorila. Pravi da jo boli kur.., oprostite, glava, nekaj jo trga v križu, pa še PMS jo daje.«

Janša:
»Oprostite, to so grobe insinuacije. Po mojih podatkih ki jih imam gospa Kosor nima več menstruacije zato je to, milo rečeno, zavajanje javnosti.«

Pahor:
»Krucefiks, na srečanju v Kranjski gori mi je zaupala da nujno potrebuje tampone. Osebno sem šel v trgovino in ker jih je zmanjkalo sem ji kupil vložke.«

Janša:
»Ostro protestiram. Po navedbah mojih sodelavcev ste ji res kupili vložke. In to zidne. Verjetno bo kakšno vašo sliko obesila na steno. To je zapravljanje davkoplačevalskega denarja.«

Pahor:
»So What? Za mene to ni nepremišljeno trošenje proračunskih sredstev. Za prijatelje si je treba čas vzet..in denarnico odpret.«

»Torej, gospod predsednik, za vas je ta sporazum dober. Pa nam lahko garantirate da bomo dobili teritorialni stik z odprtim morjem?«

Pahor:
»Ja ljudje božji, stik vendarle že imamo. Noben arbiter nam ga ne more vzet. Glejte, vsak pravi Slovenec je verjetno že bil na Triglavu. Od tam se v daljavi lepo vidi naš izhod v mednarodne vode. Do koder nam seže pogled, da tam je naš teritorij. In od tega ne odstopamo.«

Janša:
»Gospod Pahor, to so neumnosti. Ko sva z Urško nekaj dni nazaj preplezala severno Triglavsko steno o stiku ni bilo ne duha ne sluha. Bila je magla svuda, magla oko nas..So pa imeli na Kredarici izvrstne vampe.«

Pahor:
»Če lahko pojasnim še tole. Hrvaška je pravzaprav zelo prikrajšana država. Glejte, čez mesec dni se bo začelo svetovno nogometno prvenstvo. Mi smo se na njega uvrstili, oni pač ne. Mi smo v Evropski uniji, oni so še vedno v čakalnici. Mi bomo pomagali Grčiji, njim ne bo treba. Pa saj ne moremo biti tako hudobni da bi obdržali cel Piranski zaliv, Jorasovo domačijo, Trdinov vrh in tistih nekaj hiš ob Muri in Dragonji. Za dobrososedske odnose je treba tudi nekaj žrtvovati.«

Janša:
»Oprostite, treba je povedati tudi tole. Vse niti tega, za nas škodljivega sporazuma so v rokah foruma 21, udbomafije in Kučanovega klana. Zato apeliram na državljane da na referendumu obkrožijo proti.
Zdaj pa moram domov. Urška peče palačinke. Čokoladne…njami..«

Pahor:
»Grem jaz pa na en Red Bull.. Da mi da krila..Al pa na en čaj s šnopčkom. Da bo vsaj eden od vseh metalno zaostalih poslancev in ministrov v parlamentu normalno zadet.«

»Tako, to je bilo vse. Verjetno vam je sedaj vse jasno. Odločite se po svoji vesti .Hvala za pozornost. Lep pozdrav in nasvidenje.«

Naslov sporočila: Tlačani... Čet Maj 27, 2010 8:30 pm

»Spizdi mi kreditno kartico, nato z njo kupuje najboljše znamke oblek in škornjev, hodi na masaže in blatne kopeli, hoče imeti popolne pore in idealno kožo - vse z mojim denarjem! Če gledam televizijo ne smem rigat in ne prdet, spijem lahko en pir na dan in tri na teden, ampak mora biti ona zraven. Prijateljev nimam, ker je rekla, da jih ne rabim.
In za vse to je kriv Cosmopolitan in podobne revije, zaradi katerih se ženske razvajajo. Moška rasa gre v maloro.«

Ja, slabo se nam piše. Res smo ogrožena vrsta.
Z nostalgijo se spominjam dni ko sem malo potrebo lahko opravljal za vsakim grmom, ko ni bilo treba spuščat pokrova od straniščne školjke, ko sem zraven kavbojk lahko imel kakršne koli nogavice in majice pa ni bilo nujno da so barvno usklajene ter pazit na tone vsake izrečene besede…

Časi, ko sem na plaži vedno izbiral mesto za sončenje zraven brhkih deklet da sem lahko nemoteno občudoval njihove bujne obline, žurke s prijatelji do jutranjih ur ter partije pokra ob hladnem pivu so na žalost za vedno odšli na smetišče zgodovine.

Postal sem deklica za vse. Kosim, sadim, šravfam, švasam, perem, pleskam in sesam. Zraven pa še malo v kuhinji pomešam, pa tudi gate in ostale cote na balkon obešam. Skratka, ni da ni!

Ampak…. V Ženevski konvenciji piše da imamo tudi moški svoje pravice. In za te se bom boril do zadnje kapljice krvi. Teror ki se izvaja nad mano bo trajal samo še do enajstega junija. In nič več. Od takrat naprej mora biti v bajti gmah. Nobenih opravil več. Samo nujna vzdrževalna dela.

Začel se bo namreč nogomet. In te najbolj pomembne postranske stvari na svetu nikakor ne smem zamuditi.

Napolnil bom hladilnik s pijačo in jedačo. Si izboril najboljše mesto na sedežni pred televizijo. Izklopil telefon in poslal sosede na dopust v Honduras…..
A še preden bo sodnik zapiskal začetek prve tekme moram moji najdražji napisati nekaj pravil o sami igri. Da ne bom vsak dan posebej razlagal kaj hudiča pomeni prepovedan položaj, zakaj se ob vsakem doseženem golu igralci poljubljajo in objemajo, pa čeprav niso pedri. In čemu se fuzbaler valja po travi in zvija od bolečine, čeprav se na počasnem posnetku jasno vidi da se ga nasprotni igralec ni niti dotaknil….

Tako, zdaj pa še mal popeglam, pa šipe opucam….Da bo razgled čim bolj jasen…..

Citat na začetku ni zrasel na mojem zelniku. Zasledil sem ga na nekem forumu. Upam da avtor (mordred) ne bo jezen name ker sem ga kopiral…

_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Ned Jul 04, 2010 1:44 pm

Vsega po malem.... - Page 2 Nuocmatdanong2

Ne spomnim se kdaj sem nazadnje jokal. No, kot otrok sem sigurno včasih spustil kakšno solzico. Potem pa…so postale moje oči kristalno jasne. Saj ne da bi bil neobčutljiv, a žalost, poraze, pa tudi veselje pač pokažem na drugačen način.

Kar pa je slabo. Vsaj kar se tiče lepote. Govori se namreč da naj bi tisti ki veliko joče, imel lepe oči. V tem primeru sem torej prikrajšan. In s tem sem se nekako sprijaznil. Saj navsezadnje lepota tudi ni vse. Mična mladenka v mini krilu ostaja pač čudež narave pa če jo gledaš skozi takšne ali drugačne teleskope.

A kljub temu opažam spremembe. Ne vem, nisem se še odločil ali mi gre na bolje ali na slabše. Dejstvo je da zadnje čase večkrat motno vidim. Pa tudi papirnate robčke imam skoraj vedno na dosegu roke. Za vsak slučaj. Če mi kaj mokrega spolzi po licu. In da se zaščitim pred poplavami in naraslimi vodotoki.

Kako naj za božjo voljo ostanem ravnodušen nad vsem kar se zadnje čase dogaja pri nas in v svetu. Če me spomin ne vara sem prvo ganjenost začutil ob izjavi Boruta Pahorja da komaj preživi s tri tisoč evri plače. Res se mi je zasmilil v dno duše.
Nato sem hlipal od sreče nad dobrimi predstavami naših nogometašev na svetovnem prvenstvu. Predvsem pa ob sprejemu v našem glavnem mestu in ganljivem govoru župana Jankoviča in ostalih prisklednikov.

Dokončno pa me je zlomilo ob včerajšnji paradi ponosa. Saj človek ne more verjeti kakšna krivica se jim godi. Še sreča da sta bila tam prisotna tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in predsednik državnega zbora ki sta jim zagotovila tudi dovolj organov pregona. Za vsak slučaj. Da ne bi bilo incidentov.

A čudno je. Nisem peder a občutek imam kot da ga mi vsak dan nekdo poriva v rit. Na suho. In to brez kondoma. Ampak za to je verjetno Janša kriv.
Kakor koli že, res mi gre na jok. Se mi že temni pred očmi. Sigurno bo nevihta. Začenja se namreč Oprah Winfrey Show. In vem da me ne bo razočarala.

Tako pač je. Hvala bogu da je na svetu toliko gorja pa tudi veselja zaradi katerega bodo moje oči, zaradi joka, postale lepše.. smrk, smrk, smrk, smrk

_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Ned Avg 08, 2010 12:01 pm

Stiskali sta se ob moje telo. Čutil sem nežne, mehke dlani kako drsijo po gladki, goli koži. Prefinjeno, z občutkom, sta mi z dolgimi nohti po hrbtu puščali vžganine strasti. Strastno grizljanje ušesnega mešička je podžgalo slo.. Pobožal sem vročo črnolasko po obrazu. Privila se je k meni, se igrala z mojo bradico in predla od užitka.

Plavolasa lepotička me je vzburjala z sladkimi poljubi. Njen mehki jeziček je okušal vonj mojih nog. V navalu poželenja sem jo prijel za roko. Odmaknila se je. Igrala se je z mano. Hotel sem jo objeti…. Takrat pa je zasadila kremplje vame….

P…. materinu.. Je… ti sunce..

Jao, kakšna budnica. Saj, Kloti mi je napisala v enem komentarju da so baje sanje vsakega moškega sex v troje. Ja, to že drži, a ne s take sort mačkami. Nič ne bi imel proti če bi me prebudili dve dobri bejbi. Valda se jih ne bi branil. A da me zjutraj obdelujeta dve mucki od katerih je eden celo moškega spola je pa le malo prehuda. Halo???

Sicer pa me je skoraj kap ko sem pregledoval posledice jutranje naslade. Popraskan vsepovsod. Po nogah, po rokah, po trebuhu. Kot kakšen mlajši pubertetnik ki je svoje prve seksualne izkušnje nabiral v prvem grmovju ki je bil na razpolago.

Ampak dobro. Preživel sem tudi to izkušnjo. Dopusta je za letos konec, jutri grem novim delovnim zmagam naproti, rane se bodo itak zacelile, ostal pa bo spomin na moj prvi trojček.

Samo nasmeh bo bolj grenak……..

_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Ned Avg 22, 2010 11:52 am

Nekje sem prebral da so Švicarski strokovnjaki ugotovili da psihedelična mamila kot so LSD in nore gobe pomagajo pri lajšanju duševnih motenj.
Torej.... Gospodje iz vlade in ostali predstavniki ljudstva ki tako uspešno vodite našo državo.... vabim vas na kosilo. Upanje umira zadnje. Za probat je, morda pa še ni vse izgubljeno..

_________________
noodles

Naslov sporočila: Božam muco pod odejo... Sre Sep 08, 2010 8:04 pm

Že res da mi tisto piskanje in žlobudranje ob vsaki uri in na vsakem mestu gre pošteno na živce a kljub temu je mobitel prav priročna zadeva. Priznam. Življenja brez njega si enostavno ne morem več zamisliti. Čeprav…….

Par dni sem bil, recimo temu, službeno odsoten. In nekega večera sem si zaželel slišati mili glas moje najdražje. In sem jo poklical:

»Helou bejba…«
»Helou bejbi…«

»Kako si?...«
»Urjedu hvala. Kako si pa ti?...«

»Ja fajn. Kwa delaš?...«
»Nč..Božam muco pod odejo…«

Porka malora skoraj se mi je zaletelo..

»No no, čaki mal. Pa ne mi rečt da se šlataš? khm, khm …«
»Ma dej no..Ne seri. Hajdi cartam..mislim…hihi…«

»Pa kwa pa dela lezba pod tvojim kovtrom?...«
»Hehe, spi. Posluš kako smrči..hehe…«

Hja, nič ne rečem. Dve muci pod rjuho sta mamljiva zadevščina. A da bi mačka tako vlekla dreto…ne, ta je pa malo prehuda.
Zato se je pojavil sum. Ki ne pojenja. Črv dvoma se je zažrl vame. V moje možgane, v moje misli…

Sumim poštarja. Ali pa vodovodarja. Morda pa je sosed? Al pa soseda….
Mogoče za vsem stoji Janša. Ali pa Pahor.
Ja, mislim da bo slednji. Če me spomin ne vara ga je enkrat sanjala. Prekleta udbomafija, zdaj se je prikradla že v mojo posteljo in si brez sramu lasti kar je mojega. Banda nenasitna.

Uf, sn se raspizdil. grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr

Eh, saj bo… Nocoj premagamo Turke pa bo svet spet lepši.

mijav mijav mijav

_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Vsega po malem.... Sob Okt 23, 2010 9:33 pm

Bolj slabo nam kaže. Vse je šlo v moški spolni organ. Sanje o samostojni Sloveniji kjer bomo vsi državljani pred zakonom enaki, kjer se bosta cedila mleko in med in kjer bomo živeli človeka vredno življenje …. počasi postajajo res le sanje.

Dobrine ki so bile še nekaj let nazaj samoumevne za marsikoga niso več dostopne. Delež ljudi ki jih pesti revščina se povečuje. Sodobno suženjstvo v obliki tlačanov je delo razvrednotilo. Šolstvo, zdravstvo in socialna varnost sta postala privilegij bogatašev. Izvršna veja oblasti je skorumpirana do amena, politiki po so itak Kekci ki skrbijo samo za svoje polne riti. No ja, vmes se še malo nategujejo. Tudi s psi če so ravno pri roki.

Prav fajn nam je, a ne….

In zato se mi zdi primerno, da se ob prihajajočem dnevu mrtvih spomnimo in poklonimo tudi naši pravni in socialni državi ki je sicer izdihnila že pred leti na ramenih sodobnih kapitalistov, brezobzirnih lopovov in nekdanjih zagrizenih komunistov.

Prižgimo sveče v spomin na alpsko lepotico ki je preminula pod težo afer, korupcije in klientelizma.
Glavna komemoracija bo sicer na ljubljanskih Žalah. Udeležbo so že potrdili Boško Šrot, Igor Bavčar, Ivan Zidar, Hilda Tovšak, Marjan Kramar ter mnogi drugi ugledni gostje ki so nesebično pripomogli in do smrti dotolkli deželico na sončni strani alp. Nekdanja najtesnejša Pahorjeva sodelavka in vodja njegovega kabineta Simona Dimic ki je nepreklicno odstopila od tega položaja pa bo, ker je na počitnicah v Dubaju, poslala sožalno brzojavko ki jo bo navzočim prebral sam župan glavnega mesta Zoran Jankovič.

Namesto cvetja na prerani grob pa organizatorji naprošajo delovne ljudi in občane da denarne prispevke nakažejo na račun NLB in ji s tem omogočijo lažjo dokapitalizacijo. Uf, banda ušiva!

Ampak, da ne bom samo jamral, še ena vesela novica. Končno, bi lahko rekel. Pa mu je le uspelo. Mojemu znancu Janezu namreč. Že leta si želi malo bolj podrobno spoznati sosedovo Micko. Po domače povedano, nor je na njene joške. In strašno si je želel čutiti njene obline v svojih rokah. In kot mi je danes ves vzhičen pripovedoval, so mu včeraj dobesedno padli v naročje. Pri sestopu iz delavskega avtobusa je tako nerodno stopila da je skoraj štrbunknila na vse štiri. A Janez jo je ulovil. Direkt za ljubljanske mlekarne jo je zagrabil. Baje sta oba cvilila od užitka. Če se bo pa mleko podražilo pa bomo videli v naslednjih dneh.

Ampak, bravo stari…. Se pa z njim do nadaljnjega ne bom rokoval. Tisti žulj na njegovi desnici mi je malo sumljiv. Da ni spet Janša vsega kriv?

_________________
noodles

Naslov sporočila: Če ne že Janša... Sob Okt 23, 2010 11:11 pm

Kaj pa, če se mu je pa kje Urška prikazala v sanjah...
whistle

lp tetka