Lea, ko sem prebral, kakšne probleme si imela na večerji, ko so ti postregli s piščancem, ki ga ne maraš, sem se spomnil ene podobne zgodbe, ki sem jo pa sam doživel.. Ker sem v službi, kako se to strokovno napiše, hmmm, pri obrtniku, nam, ki smo tam zaposleni, malico pač kuhajo domači. Enkrat, pa so, za par dni šli na dopust, tako, da nam je le to, pripravljala najstarejša članica družine, ki je ostala doma. To je ženica, stara tam okoli 80 let.

In res, ko pokliče, da je hrana gotova, sva se s sodelavcem vsedla za mizo in čakala da nama jo prinese.
Saj pri hrani nisem izbirčen, skoraj vse pojem, a ko mi je pred mano položila zvrhan krožnik neke zelenjavne mineštre, me je pa res vse minilo. To pa je ena redkih stvari, ki jo ne maram. Kar groza me je bilo, kako bom to spravil vase.
Ker pa ponavadi hitro jem, sem nekako le s težavo hotel čimprej to spravit v želodec.

Ko sem, ves vesel, le prišel do dna krožnika in sem se globoko oddahnil, pa pride ženica s polnim loncem do mize in začne govoriti: Joj, kako si priden.. Vse si pojedel.. Pa tako hitro, sigurno si bil zelo lačen.. Ti bom še malo dala, da ne bom vrgla stran...

Mislil sem, da me bo kap, ko mi je spet napolnila krožnik. Branil sem se na vse načine, a brez uspeha. Sodelavec se je krohotal, jaz pa sem le nemo strmel v tisti zvrhan krožnik.

Ne vem, kako sem tisto čorbo, pojedel do konca, a od takrat, mineštre ne morem več videti..

To je to, lep pozdrav lea, lepe praznike ti želim, tudi tebi naj božiček kaj lepega prinese, če drugega ne, pa vsaj zdravja, sreče in še veliko zapisov, ki jih z veseljem prebiramo tudi na tem forumu.. pozdrav