Rumena vrtnica.

Naslov sporočila: Rumena vrtnica. Sre Jan 29, 2020 11:07 am

Pohajkoval sem po tem grdem mrtvem sivem svetu in utapljal čas v svoji tugi . Nekoč, ko sem tako iskal svetlobo in se kregal z svojo depresijo sem občutil nekaj nenavadnega daleč, daleč naprej - skrito v prostoru in času, kakor gral ... Ko sem pogledal pozorno naprej proti obzorju me je nekaj zmotilo - nekaj nenavadnega - kar je izstopalo v vsem tem sivilu . Zagledal sem nekaj na sivem obzorju - svetlikalo se je, kakor odblesk zrcala v sivini sveta. Bila si ti - prelepa rumena vrtnica. Hodil sem in te čutil - dehtela si z druge strani obzorja . Zabolel me je vsak vdih, saj si bila tako nadnaravno čista esenca, tako dišeća, takoo nesvetska, nerealna - kot ne bi bila od tu ... Hodil sem in hodil opit za tvojim vonjem - spremljal sem ga skozi življenje, skozi čas, skozi prostor in poskušal poseči za teboj - a vsakič, ko sem se ti približal si izginila igrivo še globlje še dlje, naprej v nič od koder si pošiljala vonj, ki me je opijal, ki me je oplajal in se mi posmehoval v moji bolečini. Nekoč si zaspala v mislih in sem te presenetil - prikradel sem se skozi podzavest v tvoje sanje in te ugrabil. Vzel sem te v naročje a ti si me zbodla s tvojim trnom v srce . Poskušal sem ga izdreti - a ne gre - trn se mi je vrastel v srce. Izginila si. Ostala je le bolečina, tvoj vonj je zbledel, odnesel ga je čas v pozabo iz mojega spomina . Ostala mi je samo bolečina . Depresije ne čutim več -zarasla se je v mene - ostali so le še napadi panike, ko iščem spomin, ki je zbledel in v mislih zaslišim v sebi šelest listov vrtnice ... Ko bom umrl, bo iz mojega trna v srcu zrasla prelepa rumena vrtnica !

Modys