O laganju…ali komu verjeti. Morda pa samo o moralnosti.

Svet je postal preveč banalen in nemoralen za moj okus. In resno razmišljam o selitvi na luno. Morda bom komaj takrat razumela kakšni so ljudje na zemlji, ker bo vpliv lune močnejši, me bo po vsej verjetnosti udaril s hitrostjo 100km/h in me mogoče vsaj tako naredila 'normalno'. Normalno, kar se današnjih norm tiče seveda.

Nikjer ni rožnato, vsi se borimo za tak ali drugačen obstoj, vsi se trudimo iti skozi življenje. In gremo. Eni na račun svojega trpljenja, drugi na račun tujega.

V javnosti je tako odmeven primer Beceroviča, ki je gnusen. Pa s tem ne mislim na samo dogajanje znotraj tega primera, na zlorabo psov in vsega kar se je dogajalo. Pač pa tudi na dogajanje po tem. O tem, da je to glavna novica že štirinajst dni, o tem, da načeloma sploh več ni pomembno ali so bili psi zlorabljeni ali ne, o tem da je vse kar se govori in ugotavlja le za zadovoljitev naših potreb.
Potreb.
Potreba ljudstva je, zadovoljiti radovednost, govoriti o tem. In potreba novinarjev je, da nam to predložijo. Lahek zaslužek.
Potreba politikov je pridobiti pluse in minuse.
Ne, nikogar v resnici ne brigajo psi.
Kakor nikogar ne brigajo otroci, ki so zlorabljeni v družinah. Niso dovolj zanimivi, da bi se o njih govorilo štirinajst dni. Bolno. To kaže samo na našo sprijenost.

Potem so tukaj odnosi. Tokrat razmišljam o odnosu delavec / delodajalec. Spomnim se pred časom, ko sem bila s kolegico na kavi, so k nama prisedle njene sodelavke in začel se je delodajalski linč. Sama sem samo šokirano poslušala. Kot delodajalka močno upam, da moji delavci tega ne počnejo oziroma v svoji službi niso tako nesrečni. Vem, da je delodajalec v očeh delavca zmeraj…no ja, verjetno podobno kot delavec v očeh delodajalca. A vendar neki osnovni normalni odnosi bi naj vseeno bili. Človeški odnosi. Medsebojno spoštovanje. Takšno kot je spoštovanje do vsakega sočloveka, ne glede na to v kakšnem odnosu z njim si. Sama si ne znam predstavljat, da bi zmerjala delavca ali koga drugega z nekimi vulgarnimi žaljivkami, da bi delal z njim kot z nekom manjvrednim. Seveda včasih znorim, kdo pa ne.
Danes sem iz tretje roke izvedela, kaj bi naj naši delavci govorili o sami firmi. Seveda je to baba čula baba rekla, a vendar mi da mislit, da pa vseeno nikoli ne veš. Morda se ti po eni strani dobrika, po drugi ti zarije nož v hrbet. Morda pa je res.. Priznam, da dvomim, a za ljudi več ne moreš dat roke v ogenj, čeprav misliš, da jih poznaš. Na koncu vsak gleda le še za svojo rit in žrtve na poti do cilja niso pomembne.
In to je tisto kar me moti. Spet sem pri moralnosti oziroma pomanjkanju le te. Norme so padle, ljudje počnejo/mo to kar se nam zlušta, za vse se nam več al manj jebe…dokler smo mi tisti, ki smo zadovoljeni. Samo to je še važno.

In skoraj ni pomembno na kateri spekter življenja se obrneš, vsepovsod je zaključek isti. Ljudje smo vir vsega zla. Lahko rešujemo okolje,…lahko rešujemo posledice…če ne bomo spremenili sebe, smo pečeni.
_________________
~ Rikine Besede ~

Ko boš imela vse potrebno za na luno, mi prosim sporoči Mojca. Saj veš jaz in moja ljuba lunica ...

Sedaj pa k bistvu. Tudi jaz sem že razmišljala, da bi napisala nekaj o tej temi. Pa mi je ljubo, da se lahko prišlepam na tvoj prispevek.
Jaz se namreč zelo bojim psov že od malega. In kadarkoli je koga pes oklal, sem rekla: Prekleti pes, čeprav sem vseskozi vedela, da je za vsakim psom človek tisti, ki mu vceplja v glavo, kako in kaj. Sedaj pa ko sem izvedela, kaj se je zgodilo v primeru Baričevič sem pa rekla: Prekleti dec ... naravnost zasmilili so se mi psi. Sedaj še bolj drži ta teza, da je edino človek kriv za dejanja, ki jih povzroča žival.
Da se obvešča o tem, se mi zdi tudi prav. Pa ne da bi se naslajala nad dejanjem, nasprotno, naj se izve kakšne manipulacije se gredo naši vrli politiki. Da imamo pravno državo povsem v pizdi. Da smo državljani prvo in drugorazredni. To so dejstva, ki jih ne more zanikati noben odvetnik Senica ali lepa in vrla gospa ministrica Kresalova. Prav je da ljudstvo izve, koliko smo vredni. Gospod, ki so ga psi oklali pred dvema letoma, še nima končane pravde, zdravnik Baričevič, ki pa je zdravil politično smetano, pa je v enem tednu dobil nazaj pse.
Mene ne bo nihče več prepričal, da smo v tej državi vsi enaki pred zakonom ...

Zdravnik pa tak, hvala lepa za njegove preglede, kdorkoli je že bil pri njem, se sedaj sigurno sprašuje, prej je imal posla s psi sedaj je pa mene pregledoval ... jaaaaaaaak ... me strese od nog do glave.
Tako izobražen, pa tako izkrivljena čustva, nikoli pa ne bomo izvedeli, kdo vse je še bil prisoten pri njegovih iztirjenih igricah.
Na vso zdravniško ceho je padla črna lisa. Delajo, kar hočejo, na petih krajih so lahko naenkrat, pa še dežurni zraven. Res so vsestranski ni kaj. Verjetno ima njihov dan 48 ur. V proračunu so naredili luknjo, zaradi povišanja plač, ki je ni moč zakrpati ( saj bodo ljudje si mislijo ) pa se njihov sindikalist, Koštri(u)n cinično smeji v kamero, nezaslišano.
Še bolj pa mi najeda živce samovšečna gospa Živčec - Kalanova. Tako arogantno obnašanje ( tudi ona opravlja 5 del naenkrat ) v primeru Nekrep. Sicer pa je že dolgo znano, da vrana vrani ne izkljuva oči, ta pregovor pa še kako drži.

Kar se tiče odnosov delavec / delodajalec. Imam primer svoje nečakinje. Zaposlena je pri privatnici. Nobenih težav nimajo ena z drugo. Vse razčistita takoj na licu mesta. In menim da je tako tudi prav. Naliti si čistega vina. Ko enkrat pade senca dvoma, je za vse težko. Premlevati, kaj je in kaj ni res. Zadovoljni sta obe ena z drugo. Če je odnos pošten, tudi delo teče tako, kot mora.

Človeka spremeniti in njegov ego je pa težko, ker so določeni ljudje tako sigurni v svojprav, da ga težko prepričaš v nasprotno ... žal

Ni problema, te vzamem s sabo

A veš kaj je žalostno, da ljudje vidijo kaj se dogaja, kdo je vpleten a še vedno ne spregledajo, da so na vrhu barabe, cepci..in spet bodo ravno ti zmagali. In spet bodo ljudje o njih govorili kot o nekom ki je več. Na koncu jih še zagovarjajo. Dokler ne bomo začeli razmišljati s svojo glavo, ampak bomo le sledili tropu, bo tako kot je. Ta vlada tone in Slovenija tone z njo.
_________________
~ Rikine Besede ~

Tudi jaz bi jo mahnila na Luno, saj me vzameta s seboj?

Smilijo se mi nesrečni psi.

Vedno manj verjamem v pravno državo.

Glede odnosov, pa bi rekla: Lahko so dobri, celo zelo dobri. Zna se zgodit, da so prava katastrofa.
Ni za zaupat ljudem, ki so preveč sladki. Navadno je veliko boljši tisti, ki pove kaj misli. Pri tem pa pazi, da je prijazen in zna povedano zagovarjat - dokazat.

Lp 017

Lea seveda...babji žur na luni Laughing

Uf, pocukranci pa tudi meni ne sedejo. Na splošno imam dober nos za hinavščino in takšnih ljudi ne prenašam v svoji bližini. Sladki, da se kar topijo, ampak bog ne daj da jim pokažeš hrbet imaš takoj nož noter. Neutral

Pri meni se vsaj ve, če me razjeziš popenim, če se ne strinjam povem, tiho sem bolj redko hehe, ampak vsaj veš pri čem si. No saj čisto brezkompromisna nisem, nikoli pa ne igram in zato tudi takšnih ljudi ne prenesem.
_________________
~ Rikine Besede ~