Noodles traparije

Naslov sporočila: Noodles traparije Pet Apr 04, 2008 10:48 pm

Vžganine strasti

Prikradejo v sanje
se grešne mi slike
moje kraljice
najlepše device
pokrite z odejo
opojne noči

Se svetli prameni
bleščijo v temi
lesketajo v mraku
nebeške oči
izgubljam kontrolo
ko s sočnih ji ustnic
pijem ljubezen
okušam slasti

Telo je drhteče
v vročem navalu
vpija se vanjo
kot lava buči
vžigam se v kožo
ji delam ognjene
vedno obstojne
vžganine strasti

_________________
noodles

Naslov sporočila: To nisi ti Pet Apr 04, 2008 11:21 pm

To nisi ti...

Šepetava si nežne
besede ljubezni
leživa v naročju
labirinta noči
mirno
počasi
igram se z dlanmi
svilnata sled mi kožo ježi

ne morem se upreti
najine sreče strasti
zanosno zagrizem
v kipeče obline
tvoje slasti
ko srkam vodovje
tvojih potokov
kapljica znoja
po koži zdrsi

nekje v daljavi
sliši se glasba
najina pesem
zamolklo doni
v zrcalu zavrtijo se
sence preteklosti
takrat te pogledam
prepozno zavem se
ženska ob meni
ne, to nisi ti

_________________
noodles

Naslov sporočila: Navigacija Pon Apr 07, 2008 8:16 pm

Navigacija

Na pomoč mi polna luna

včasih pohiti naproti

ko srčna navigacija

me po napačni

poti zmotno vodi

kot mlado vino zleze

globoko mi pod kožo

ko tiho blede žarke

skozi okno name trosi

in me v naročju prek noči

čez ovire strme varno nosi

Ko jutro prebudi se v novi dan

preženem temne misli stran

zasuti s peskom so globoki

kraterji solza

ni več vzdihov ne gorja

na temni strani meseca

je pravo pot zaznala

moja navigacija srca

_________________
noodles

Naslov sporočila: Prekletstvo noči Čet Apr 10, 2008 10:02 pm

Prekletstvo noči

Ubrano v prekletstvu
zvonijo vaški zvonovi
odpirajo duri zapuščeni
stari grobovi
po grapah se vlečejo
mrtvaške meglice
iz krste prikaže odsev
se vampirske kraljice

Obraza ledenega
žejna krvi
kot kača se plazi
čez gladke zidove
v tanko obleko
črnih metuljev zavita
za pajčevino
in prašno zaveso zakrita

Na oltar položena
nedolžna devica
nevidni tanki prsti
božajo njena rdeča lica
okuša z vratu opojne
krvave sokove
pušča po koži
belih zob sledove

_________________
noodles

Naslov sporočila: Hrast Pon Maj 19, 2008 8:10 pm

Zlomljen

Božam poteptane trave
ki med stopinjami
prerasle so poti

zvečer v potokih
lesketa odsev
zelenih solznih se oči

tihi so pogledi tvoji
kot črne sence
metulja ki leti brez kril

kot hrast samotni
pod težo krošnje
prevaran v boli strt ječim

_________________
noodles

Naslov sporočila: Zdavnaj prej Pon Jun 16, 2008 8:27 pm

Že zdavnaj prej
ob zvokih strun
bi moral
pekoče solze posušiti

metulje biserne
s teboj
med travami in
rožami loviti…

Že zdavnaj prej
lepoto tvojo
v kotiček v mojem srcu
za prekat goreči skriti

iz daljave
čez oblake, po prašni cesti
skesan se tebi
v objem strasti vrniti..

Nikoli ne bi te
smel prenehati ljubiti
že zdavnaj prej s poljubi
nežno tvoj obraz krasan prekriti…

_________________
noodles

Naslov sporočila: Kje si? Čet Jul 17, 2008 8:07 pm

Kje si, da drobno solzo
ki po licu mi drsi
obrišeš s toplimi svilenimi dlanmi?

Zakaj te ni, ko odsev neba
v potoku bistrem
brezskrbno v soncu se blešči?

Le kdo si ti da vsak večer ob isti uri
prihajaš srečna z drugim
v moje čudne, noro begajoče sanje?

Le koga božaš in pokrivaš
s krvjo in znojem prepojeno
odejo stkano iz prevar in drobnimi lažmi?

Zato boli, ko zvon v večernem mraku
še zadnjič v slovo
umirajočemu dnevu skozi okna zadoni

A tebe ni, ko tvoje ime
se v vetru v daljavi
za vedno v drobne delce razprši…

_________________
noodles

Naslov sporočila: Re: Noodles traparije Ned Avg 24, 2008 12:23 pm

Tisto noč

Tisto noč, ko izgubil tvoje sem srce,
in je v daljavi grom besnel,
ko tisoč zvezd bilo je v celofan zavitih,
priplazil naduti veter se je med grobove,
čez reke in poplavljene mostove,
v ambientu ugasnjenih luči, brez not in dirigenta,
igral je tihi spev na strune razglašenega inštrumenta…

Tisto noč, zajahal črnega sem vranca,
v galopu, čez pečine in prek, s solzami poraščene sipine,
dežne kaplje izpirale so sol krvave bolečine,
ter bičale po rokah me neznane,
v peklu preklete, vražje, demonske sile
in mi na licih risale skeleče ureznine…

Tisto noč, občutil v sebi sem praznino,
v zraku, topot kopit prekinjal morečo je tišino,
zarezal z mečem globoko sem v sanje,
na stičišču cest, v zapuščeno, s trnjem obloženo brezno,
z obrazom temnega, brezdušnega krvnika,
pregnal zveri, ki so neslišno, v krdelu, pritihotapile se vanje..