Vvooodnarka...Bobnenja tišine

Naslov sporočila: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Sob Avg 15, 2009 1:02 pm

MOJ OTROK ...

gledam, kako iz trudnih krčev se izvijaš?
Je lok napet,
je noč predolga,
na steni ura pajčevino prede.
Me mrazi, prekrvavitve ni.
Te v mislih grejem in negujem.
In sanjam,
da ob zori te pestujem.
Še bolj bom lok napela,
veš, bi rada že te objela.
Te v mislih podojim,
da se okrepiš.
Privekaj na svet, otrok moj.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Sob Avg 15, 2009 1:13 pm

DARILO

kako naj vem, kaj v sebi skrivaš?
Obličje izgubilo pravo je podobo.
Človeški ribici brez vida dobro gre.
Njena koža je hvaležna,
da jo voda boža.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Sob Avg 15, 2009 1:16 pm

DAN

si kot odprt cvet in ptica.
Svetlobo stapljaš na nevidnih obzorjih
in svobodno kot je dovoljeno ptici
razpenjaš in zastiraš s krili stopljeno svetlobo,
ki se preliva kot voda
in umiva cvetne liste pripete na obzorjih.
Dan, če zarja zre ti v oči,
pokaži kje z roso vrč stoji.
V kristalni vazi sončev cvet spi
in čaka na poljub svetlobe, lica.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Sob Avg 15, 2009 1:19 pm

PESEM

prišla si.
Prišla si, ko sem
oči s polkni sna pokrila.
Dolgo si na ta večer čakala,
ker prej te nisem poznala.
Sva skupaj sedeli?!
… se nisva sporazumeli.
Iz šepetanja si se predramila,
mi pozno v noč
z verzi kot zvezda svetila.
Ne spodobi se,
da te sprašujem.
Gledam za teboj,
ko nebo te použije.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Sob Avg 15, 2009 1:20 pm

ŽIVLJENJE

kot voda si.
Od kristalnih ugrizov se bol zagnoji.
Ujetnik v rokah očakov,
te nič ne ustavi,
ko žarek sonca te oblizne,
v roke potovanj, lekcij potisne.
Tišina ječi,
ko po otroškem licu solza
bolečino kotali.

Življenje
brez rokavic, bosa po strugi brodila,
se tvojih draguljev za hip dotaknila.

Življenje - deroča gmota,
zavita v meglo.
Nad teboj se razpelo upov sloči.
Trde korake človeški pot omoči.
Čutiš, kako te žarek greje
in življenje gre hitreje.

Življenje
zdaj te ljubim, zdaj te grajam,
ko po tvojih poljanah sonce osvajam.
Tolmun skrivnosti,
z vrtinci na preži, da se koža naježi.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Sob Dec 26, 2009 8:16 pm

LUŽA V PETEK

Luč si barva
črne lase v rumeno.
Kaplje poskakujejo
na trampolinu lasišča.
Od blaženosti zakinka.
Hruška prispeva suhe liste
in kamenčki
zablestijo v kalejdoskopu.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Pon Dec 28, 2009 3:03 am

KAMEN

Zalezel si se pod zeleno kožo.
Snel klobuk spletenih vej
in se ji odmaknil.
Vsa smejoča je stekla,
da z usten posrka ti vzdihe.
S pogledom pospremil si jo v globel.
Črno pesem poje soncu.
Pod ledom ujet, s kopitom samote
nestrpen izganjaš duhove čakanja.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Pet Jan 01, 2010 8:10 pm

POLETNI KRAGULJČKI

V ČAKANJU

Korak me čaka.
Izgubila sem misli.
Čas me štopa.

SAMOTNA NOČ

Drevo se zvija.
Tema ugrabi strelo.
Nikjer žive duše.

IZ ZLATE DLANI

Pod zlato luščino,
velika ljubezen
majhnega zrna.

V KUHINJI

Včeraj in danes
kuhata čaj.
Jutri prilije limono.

GRAVITACIJA

Izgnane vrednote,
zmedena dota,
semena brez vetra.

PIRAMIDA

Okitena oblast, niza
lumparije. Pijana oblast
in streznjena raja.

ROBUSTNA RESNICA

Pod stopali gruda,
stvarnost
- resnica, ki ne boli.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Ned Jan 03, 2010 3:21 pm

3.1.10

v sobo spustim sonce
začetek Novega leta
pod roko odhitiva

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Čet Jan 07, 2010 3:34 am

PESEM

ne morem brez tebe.
S peno hudournika razpenjaš mi dih,
v stopinje metulja loviš bolečino,
pod snopom meseca me primeš za roko
in sanjam rušiva meje o srečni zemlji.
Brez tebe bi veter pozabil šepetati,
ko posluša ptico žgoleti.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Pet Jan 22, 2010 1:09 pm

20.1.10

na papirju se kujejo pesmi
na znucanih petah plesalci
lovijo utrinke zvezd

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Čet Feb 11, 2010 1:03 am

DOTIK LJUBEZNI

Samo dotik ljubezni
bo dovolj, da vstanem s kolen,
ko gledam te v rokah smrti, mama.
Za teboj bi šla,
a čutim, da sem zadolžena za najine dotike,
da jih zložim v album.

Vstopim v sobo s prižganim snopom
dotikov na končičih srca, besed, roženice, brbončic,
ličnicah.
Z lončnico raztapljam bolečino in nama neznani strah.

Zaprepadeni se srečava na dotikališču,
ko bolezen zamahne s šlajerjem brezčutnosti.
S prstom nama kaže v črte in v krivulje, kislega in sladkega.
Nočem, da izveš, da se počutim kot nedotika,
ki so jo presadili v žalost.

S solzami pacam črke in ljubezen jih ponovno piše.
Odpirala bom album skromnosti, vere, upanja,
ljubezni do dela, bližnjega, živali, narave
in se te dotikala.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Tor Feb 23, 2010 1:04 am

MI

Posodi mi trepalnice,
da pomežikam oblakom
in pestujem radost v naročju ribnika.
Posodi mi lica,
da prestrežem solze obupanih ptic.
Posodi mi ustnice,
da polovim poljube čebel,
ki bojo pile nektar iz cvetnih čašic.
Posodi mi prste,
da radodarno kot ti
v dlani sprejmem sonce.
Posodi mi
dokler me dih na zapusti
voljo do življenja.

Naslov sporočila: Re: Vvooodnarka...Bobnenja tišine Tor Feb 23, 2010 1:12 am

171209

Rojena v taborišču številk.
Oblečena in obuta v platno njihovega izvora.
Če mi zmanjka številk
bo zima sedela za mojo mizo.
Luna se ne zmeni, če iz dimnika ne puha.
Brez številk mi samota ni tuja.
In z žalostjo
sva sosede.