Modys
*
Število prispevkov : 28
Age : 57
Kraj : Sanje ...
Points : 5678
Reputation : 2
Registration date : 02/10/2008
|
Naslov sporočila: Zgodba za Mojco B. Čet Apr 23, 2009 4:47 am |
|
|
Hodil je že peti dan med ruševinami in iskal kaj za pod zob – tu pa tam se mu je nasmehnila sreča in je našel konzervo, steklenico pijače … Odkar je srečal zadnje živo bitje je minilo že več kot teden dni . Starega ranjenega psa ki ga je gledal kakor bi pričakoval da se bo zapodil v njega in ga ubil … z varne razdalje je ovohaval človeka in bil pripravljen ob najmanjši sumljivi kretnji izginiti za prvi vogal .. Vsepovsod je bilo popolno razdejanje – ljudje so čisto iznoreli svoje ogorčenje … trupla so razpadala raztrešena kar po ulicah … Zadnjega leta se le bežno spomne – preveč pomembnejših dogodkov je preživel zadnje dni, da bi se ukvarjal z zgodovino … Svet je ponorel.
Delal je v industriji in bil eden tistih slabo plačanih mezdnih delavcev, kateri so svojo prihodnost že preživeli – čakala jih je ali odpoved ali bolezen in zgodnja smrt … niso imeli nekega svojega cilja delali so, da bi živeli in živeli so da bi delali … najboljši prijatelj jim je bil alkohol – živeli so v slabih pogojih in delali le za golo preživetje … na srečo je alkohol oblast tolerirala in ga preprodajala z svojimi tajnimi agenti poceni med delavstvom … vsak dan so morali delati vse več in za nagrado so jim dajali vse manj … neredko so jih preživeli lastni starši .
Odklop … nekega dne smo se zbudili v valu – sprožili so ga delavci, ki niso mogli več trpeti tega, kar se je dogajalo v njihovih življenjih … sprva naj bi bil protest izbil dno ko je privatnik ki je vodil menzo v podjetju razpolovil porcije z prehrano zaradi podražitev - delavci so začeli razbijati inventar in se niso pomirili niti ko je … poskušal vodstveni delavec ustaviti ponorelo ruljo – poteptali so ga, dobesedno izmaličili in nadaljevali kot stihija proti upravni stavbi … pomirili se niso niti, ko so pometali vse vodstvene delavce skozi okna - jih dobesedno linčali … narod je pobesnel – zajel ga je virus stekline … Prišle so številne policijske patrulje in delavci so še bolj ponoreli – marsikdo je zgrabil najbližjega policista in poračunal svoj dolgoletni bes kar z njim - ljudje so umirali kot mrčes – nikogar več ni bilo, ki bi ga to brigalo … svet se je zavrtel v plesu obupa . pametni so vlamljali v trgovine in nosili živež domov – ko je zmanjkalo trgovin so se ropali že med seboj … nič ni bilo več sveto … Bilo je, kot bi svet zajela pandemija … dnevi so tekli hitro – situacija se je nezadržno bližala katastrofi – gorelo je že skoraj pol Evrope…
Končno so poslali vojsko, da bi naredila red in to je privedlo svet do točke brez vrnitve. … vneli so se spopadi - ljudje sploh niso vedeli kdo se proti komu bori, streljali so na vse kar se premika – prišli so celo z helikopterji in tanki … čas je hitro tekel in kar si lahko zaključil je bilo le to, da je vse vedno bolj gorelo …
Sesedel se je na rob porušenega zidu – v odprtino okna katero ni imelo več gornje stranice kakor ni bilo nad njim nadstropja … pogledal je dol proti mestu kjer je nekoč delal in poznal vse ljudi po imenih … bilo je kot bi bil na opustošenem planetu nikjer ptic – mrtvaška tišina je legala na zemljo kakor se je spuščal tudi mrak – še veter je izginil … mislil si je - konec
|
|